V začetku oktobra smo odšli na tehniški dan v Bistro. Med vožnjo smo spremljali pot z Vranskega proti našemu glavnemu mestu ter naprej v smeri Vrhnike do Bistre. Vsi na trnih, kakšna bodo nova doživetja, smo počakali na naši vodički.

Začeli smo kot vajenci v delavnicah, kjer smo izdelali vsak svoje sito. Delo ni bilo pretežko, saj smo bili gotovi po pol ure dela. Zaslužili smo si težko pričakovano malico. Nato smo odšli na ogled posesti. Ogledali smo si štiri sobe. V njih smo izvedeli veliko stvari, ki jih prej nismo poznali, in tudi nekaj stvari, ki nam jih je omenila že gospa Avžner pri zgodovini. Ogledali smo si kozolce ter pripomočke, ki so jih tesarji uporabljali pri delu, 169 let stara kmečka vrata, lesene ladje, makete mostov, razglednih stolpov, kmečkih hiš. Najbolj so me navdušile majhne lesene kmečke hiše. Imele so majhna okna, krite pa so bile s slamo. Mislim, da je moralo biti življenje v njih zelo prijetno, domače in polno topline. Nadaljevali smo z ogledom starih železniških prog, prvega stadiona, lesenih koles, kočij, izdelkov iz suhe robe, sodov ... Potem pa je sledil najbolj zanimiv del ogleda, na katerega so me opomnili že starši. Videli smo avtomobile bivšega predsednika nekdanje države Jugoslavije, tovariša Tita. Zbirka šteje kar 10 avtomobilov. To pa niso vsakdanja vozila, saj so posebne izdelave. Imajo neprebojna stekla, udobne sedeže, lepo notranjost in zmogljivejše motorje. Naenkrat sem si tudi jaz zaželela, da bi bila predsednica z vsem bliščem in slavo. Ostali del razstave je bil manj »slaven«. Predstavitev delovanja mlina, kmečkih strojev, avtobusov, vlakov … Zanimiva je tudi zgodovina nastanka kolesa.

 Zame je bil to lep dan, poln novih doživetij in spoznanj. Upam, da bo sledilo še veliko takšnih dni, saj smo na ekskurziji uživali prav vsi, tudi učiteljice.

Jerneja Lipovšek