Logo MojaObčina.si
DANES
10°C
5°C
JUTRI
17°C
-1°C
Oceni objavo

Kako ustanoviti društvo?

Uresničevanje skupnih interesov posameznikov in želje po udejstvovanju v družbenem življenju je zagotovo najpogostejši razlog za ustanovitev društva. Zakon o društvih določa, da je  društvo javno, prostovoljno, samostojno in nepridobitno združenje, kjer ustanovitelji sami določijo namen in cilje, dejavnost oziroma naloge ter način delovanja. Preostale odločitve oziroma odločitve o upravljanju društva pa neposredno in posredno sprejemajo člani društva.

 

Društvo lahko ustanovijo najmanj tri poslovno sposobne fizične  osebe ali tri pravne osebe. Ne glede na prej zapisano gospodarske družbe ne morejo ustanoviti društva, ki imajo v temeljnem aktu določeno dejavnost, katero gospodarska družba opravlja kot svojo dejavnost.


V postopku ustanavljanja društva morajo ustanovitelji najprej sklicati ustanovni zbor, o čemer sestavijo zapisnik, ki mora vsebovati kraj in čas zbora ter podpise vseh ustanoviteljev (eden od ustanoviteljev se določi za delovnega predsednika, eden za zapisnikarja in eden za overitelja zapisnika, če so samo trije ustanovitelji). Na ustanovnem zboru prisotni sprejmejo sklep o ustanovitvi in temeljni akt društva ter izvolijo zastopnika društva (običajno je to predsednik društva; izvolijo pa se lahko tudi drugi organi, v kolikor tako določa temeljni akt). Ustanovitelji morajo določiti ime društva, ki mora biti v slovenščini. Ime društva se mora razlikovati od imen drugih društev in ne sme biti zavajajoče ali žaljivo, prav tako naj bi bila iz imena društva razvidna dejavnost društva. Hkrati morajo ustanovitelji določiti tudi sedež društva in napisati pravila društva oz. temeljni akt društva.


Društvo je pravna oseba zasebnega prava, njegovo delovanje je javno. Pravno subjektiviteto društvo pridobi z vpisom v register društev. Zastopnik društva zahtevo za ustanovitev društva poda pri pristojni upravni enoti, kjer bo društvo imelo sedež.


K vlogi je potrebno priložiti:

  • zapisnik ustanovnega zbora, iz katerega so razvidni sklepi o ustanovitvi društva, izvolitvi temeljnega akta in izvolitvi zastopnika društva,
  • en izvod temeljnega akta društva,
  • seznam z osebnimi podatki ustanoviteljev (osebno ime, EMŠO, državljanstvo, naslov stalnega prebivališča) in njihovimi lastnoročnimi podpisi,
  • naslov sedeža društva,
  • podatke o zastopniku društva (osebno ime, EMŠO, državljanstvo, naslov stalnega prebivališča ali naslov začasnega prebivališča, če v Republiki Sloveniji nima stalnega prebivališča),
  • podatke o nepridobitnih dejavnostih društva in predlog za glavno nepridobitno dejavnost.

Temeljnemu aktu pogovorno rečemo tudi statut. Statut predstavlja osnovno podlago za ustanovitev in delovanje društva. Vsebovati mora ime in sedež društva, namen in cilje, dejavnost oziroma naloge društva, pravice in obveznosti članov, financiranje, prenehanje društva in določbe o organih društva.


Namen društva je odgovor na vprašanje, zakaj je društvo sploh ustanovljeno in kaj želi z njim doseči v prihodnosti. Je dolgoročen in široko zastavljen cilj. Cilji so opredelitve načinov, kako bo društvo doseglo namen društva. Cilji odgovarjajo na vprašanje, kaj bodo v društvu počeli. Dejavnosti društva pa so zelo konkretne naloge, ki jih opravljajo člani društva ali društvo kot celota, da dosežejo cilje. S temeljnim aktom lahko društvo uredi tudi druga vprašanja, pomembna za upravljanje in delovanje društva.


Društvo se ne sme ustanoviti oziroma ne sme opravljati pridobitne dejavnosti kot svoje izključne dejavnosti.

Stranke nam pogosto zastavljajo vprašanje, ali se lahko v okviru društva izvaja gostinska dejavnost in v kakšnem obsegu.

 

Zakon o društvih v okviru društva sicer dopušča, da se izvaja gostinska dejavnost kot pridobitna dejavnost, če je le-ta povezana z osnovnim namenom in cilji društva ter nalogami, povezanimi za doseganje teh ciljev, in ima društvo opravljanje te dejavnosti navedeno v svojem temeljnem aktu in če jo opravlja skladno s predpisi, ki urejajo gostinstvo. Zakonodaja na tem področju namreč določa, da društvo ne more imeti internega bifeja, za katerega ne bi veljale določbe Zakona o gostinstvu.


Po uspešni ustanovitvi društva lahko takoj začne opravljati izbrane dejavnosti. Prav tako lahko začne pridobivati nove člane in sredstva za nemoteno delovanje društva.


Z drugimi društvi in neprofitnimi organizacijami se lahko društvo poveže v že obstoječe zveze društev. Če pa društvo izpolnjuje pogoje, ki jih določa zakon, pa lahko po dveh letih delovanja zaprosi na pristojnem ministrstvu za status društva v javnem interesu.


Ustanovitelji društva oz. člani društva pa nikakor ne smejo pozabiti na spremembe v društvu, (npr. če društvo spremeni ime, sedež ali druge določbe temeljnega akta, zastopnika ali naslov sedeža). V tovrstnih primerih mora zakoniti zastopnik na pristojni upravni enoti vložiti zahtevo za registracijo spremembe v 30 dneh od nastanka. Zahtevi za registracijo sprememb je treba priložiti zapisnik seje organa, na kateri so bile spremembe sprejete. Če je bil  spremenjen temeljni akt, mora zahtevi priložiti en izvod sprememb temeljnega akta (aneks k temeljnemu aktu) ali prečiščenega besedila temeljnega akta.

 

Vse, ki vas zanima, katera društva so registrirana v Republiki Sloveniji in kdo so njihovi zakoniti zastopniki, si to lahko ogledate v Centralnem registru društev na javno dostopnem portalu odprtih podatkov Slovenije OPSI (https://podatki.gov.si/dataset/centralni-register-drustev).

 

Za dodatne informacije nas lahko pokličete tudi na sedež Upravne enote Žalec na številko 03 713 51 20 ali nam pišete na e-naslov ue.zalec@gov.si.

 

                                                                                                       Simona Stanter, načelnica UE Žalec

Oglejte si tudi