Skrb za psa že desetletja ni več zgolj posoda z vodo in hrano, ampak pomeni veliko več. Če imamo v lasti psa, potem je potrebno zanj tudi poskrbeti. Ne nazadnje so že nekoč ljudje dejali: »Najprej štalca, pol pa kravca.« V praksi to pomeni, da je, še preden sploh pomislimo na psa, potrebno zagotoviti ustrezen prostor. Ta mora biti po novem zakonu tak, da ima pes na voljo dovolj velik pesjak. V veljavo je namreč vstopila popolna prepoved privezovanja psov. Ta prepoved bo veljala za vse pse, ki bodo prvič vpisani v Centralni register hišnih živali (CRHŽ) po 11. novembru 2023.
Za vse pse, ki so že vpisani v CRHŽ, pa bo veljalo prehodno obdobje in bo začela prepoved privezovanja takih psov veljati 11. novembra 2025.
To pomeni, da imajo skrbniki psov, ki svoje življenje preživljajo na verigi, natanko dve leti časa, da uredijo primeren prostor – pesjak.
Velikost pesjaka se določa glede na težo in število psov, ki bivajo v njem. Pesjak ne sme biti manjši od 6 m² in nižji od 1,8 m. Za psa, ki tehta približno 30 kg, mora biti pesjak velik vsaj 8 m² in imeti minimalno širino 2 metra.
Žal na terenu, predvsem po okoliških kmetijah, pa tudi drugje, nemalokrat opažamo popolnoma neustrezne pogoje za pse. Vsake toliko časa najdemo tudi kakšnega psa, ki je lastniški, vendar navkljub strogi zakonodaji še vedno ni čipiran. Naj omenimo, da morajo biti po zakonu vsi psi čipirani in cepljeni proti steklini. V nasprotnem primeru se prekršek obravnava kot kaznivo dejanje, za katerega je predvidena globa od 800 evrov dalje.
Pse, ki morebiti še niso čipirani, lahko pri lokalnem veterinarju čipirate na način, da predložite številko čipa matere psa.
Druga velika težave je izjemno slabo zavedanje skrbnikov psov glede osnovnih potreb psa. Pes za zdrav razvoj potrebuje gibanje, redne obroke hrane, ki je namenjena psom in ne ljudem, izpuste oz. sprehode in veterinarsko oskrbo v primeru težav. Noben pes ne mara iztrebkov v svoji okolici, zato je pomembno, da psom omogočimo vsakodnevne izpuste.
Pri tem ne pozabimo, da starejše pse ponavadi pestijo podobne težave kot starejše ljudi. Ob zimskem času imajo lahko bolečine v sklepih in kosteh, kar jih seveda boli. Naša dolžnost je, da opazimo težje vstajanje, izogibanje stikom, skakanju ali celo renčanje ob dotikih, in ob tem ustrezno ukrepamo. Večkrat imajo psi težave z zobmi, kar pomeni, da slabše jedo, se izogibajo briketom in podobno. Tudi z zobmi povezane težave so pri psih nujno stanje, ki zahteva veterinarsko obravnavo.
Ponovno poudarjamo, da je Občina Vransko za letošnje leto predvidela sredstva za pomoč pri kastraciji in sterilizaciji mačk. Zato poudarjamo, da je tovrstni način edini učinkovit za zmanjšanje preštevilčne populacije mačk. Vsakršno drugo ravnanje je kaznivo in je zanj predvidena tudi zaporna kazen.
Čeprav se žal marsikomu zdi smešno, imajo tudi mačke določene potrebe, ki jih kot lastnik ali hranitelj moramo upoštevati. Mačke vsekakor nimajo nadnaravnih sposobnosti in tako kot psi čutijo bolečino, strah, tegobe. Zato je prav, da premoremo tolikšno mero empatije, da zanje ustrezno skrbimo.
Narava se spreminja, z njo tudi letni časi, ki vsekakor niso več, kot so bili včasih. Posledično se mačke in ostale živali razmnožujejo skozi vse leto. Število mladičev, ki preživijo, pa narašča tudi zaradi dobrih podnebnih pogojev. Zato je edini način, da preprečimo prekomerno razmnoževanje in s tem trpljenje ter širjenje bolezni s sterilizacijo in kastracijo.
Stanje, ki ga opažamo na terenu in ravnanje z živalmi v naši občini je zaskrbljujoče. Na eni strani polno psov, še vedno na verigah, zaprtih v pesjakih, brez vsakršnih izhodov ali primerne oskrbe, na drugi strani vse preveč skrbnikov psov, ki pse sicer vozijo na sprehode, a je ta namenjen zgolj njihovi potrebi po hoji in ne psu. Velikokrat opažamo, kako skrbniki vlečejo svoje pse tik ob nogi, da pes od takega sprehoda resnično nima popolnoma nič.
Psi so živali nagonov, njihov glavni namen je nagon po lovu in iskanju. Svet okoli sebe spoznavajo preko vonjav, zato je izjemno pomembno, da jih pustimo, da ovohavajo. Pes, ki preživlja svoja leta na verigi ali v pesjaku pa tudi zgolj na domačem dvorišču, je zdolgočasen in razvije nezaželena vedenja. Takšni psi tudi pogosteje uhajajo.
Zato ponovno pozivamo k razumevajočemu ravnanju in prevzemanju odgovornosti.
Živimo v najbolj razvitem svetu, kjer ni prostora za izgovore ali varčevanje na račun zdravja živali. Če smo si žival zamislili, potem smo zanjo v celoti odgovorni.
Če opažate neprimerne bivalne pogoje za pse ali druge živali, lahko situacijo prijavite UVHVVR, Veterinarska inšpekcija, Ljubljanska cesta 1a, 3000 Celje (03 425 27 70) ali preko e-pošte na OU-Celje.UVHVVR@gov.si.
Zavod Muri
