Po lanskem izletu Planinskega društva Vransko v Golubac, kjer smo podpisali listino o pobratenju obeh planinskih društev, je v začetku junija sledil sprejem prijateljev na Vranskem. Na četrtkov večer smo jih s hladno večerjo pričakali v Kampu Podgrad, kjer smo jim že pred meseci rezervirali prenočišče. Hvala, Renata, za pomoč in gostoljubje. Tudi planinske ture smo načrtovali vnaprej po dogovoru z našimi gosti in tako smo se naslednje jutro podali čez prelaz Lipa v Zgornjo Savinjsko dolino, kjer smo si v Radmirju ogledali zbirko mašnih plaščev, nato pa krenili proti planini Loka pod Raduho. Vajeni nestanovitnega majskega vremena smo ves čas spremljali vremenske napovedi in radarsko sliko, a na srečo nam je uspel vzpon na Raduho le z nekaj kapljicami dežja tik pod vrhom. Nekoliko močnejša nevihta nas je dosegla, ko smo bili že v zavetju svojih avtomobilov. Sobotno turo smo načrtovali v dveh skupinah, ena bi se povzpela na Okrešelj, druga pa bi spoznavala lepote Logarske doline po tematski poti. A ponoči se je deževje okrepilo. Zbudili smo se v tako mokro jutro, da sta obe turi skupaj z načrtovanim druženjem z županjo odpadli. Jih je pa Nataša Juhart pogostila s pecivom in dobrodošlico nekoliko pozneje. Ob 12. uri jih je pozdravila v kampu, se jim zahvalila za obisk in jim zaželela lepo preživete trenutke v naši občini. Mi pa smo spet hiteli proti Zgornji Savinjski dolini, tokrat do slapa Rinka. Kljub sončnim žarkom se megle nad Ojstrico in Planjavo niso razkadile, zato se bodo prijatelji po lep razgled v Logarsko dolino še vrnili. Lepote Solčavskega so nato spoznali v Centru Rinka v Solčavi, kjer nas je prijazna vodnica pospremila po stalni razstavi Solčavsko – sprehod v naročje Alp. Hvala Aniti za idejo in organizacijo. Naši gostje so bili navdušeni tudi nad razgledom na severno steno Raduhe ter ponosni, da so se dan prej povzpeli na najvzhodnejši dvatisočak v Kamniško-Savinjskih Alpah. Sobotni večer smo preživeli v naši koči na Čreti, kjer nam je oskrbnica s svojo ekipo pripravila okusno večerjo, z zvoki harmonike in hudomušnimi besedami pa nas je zabaval Joži Križnik. Naslednje jutro smo jih povabili še v Schwentnerjevo hišo, kjer jim je Tanja na kratko predstavila zgodovino in značilnosti Vranskega ter razkazala hišo. Nato pa se jih je nekaj odločilo za plezanje na naravni steni v nekdanjem kamnolomu, nekaj  za obisk Muzeja motociklov Grom, nekaj pa za ležeren sprehod po Vranskem. Ob koncu dopoldneva je prišel čas za slovo z obljubo, da se kmalu spet srečamo pri njih. 

Prijetnega druženja pa ne bi bilo brez požrtvovalnih članov in simpatizerjev društva, ki so poskrbeli za pogostitev prijateljev, spremstvo ter druženje na planinskih izletih in zaključni večerji na Čreti. Iskrena hvala Mesarstvu Križnik, Muzeju motociklov Grom, Občini  Vransko in ZKTŠ Vransko ter vsem članom, ki ste žrtvovali svoj čas, da so se gostje pri nas dobro počutili ter se polni lepih vtisov vrnili nazaj v Srbijo.

Za Planinsko društvo Vransko napisala Suzana Felicijan Bratož.