Spoštovane gospe in gospodje !  

   Letošnji občinski praznik praznujemo v znamenju dveh pomembnih jubilejev. Dvajsetletnice ustanovitve Občine Vransko v samostojni Sloveniji in  150-letnice trga Vransko.

   V teh majskih dneh praznujemo dvajseti občinski praznik in dvajset let delovanja novodobne Občine Vransko  ter 150 let dodelitve trških pravic trgu Vransko. Oba jubileja sta svojevrstna in pomembna mejnika v zgodovini našega kraja, v zgodovini Občine Vransko in še posebej v zgodovini trga Vransko.

   Velike in daljnosežne  stvari se običajno zgodijo ob  primernih zunanjih okoliščinah in pogojih in pa predvsem zaradi volje, prizadevanja  in hotenja posameznikov ter skupin občank in občanov, ki jim je bilo oziroma jim je v tistem trenutku zaupano upravljanje z zadevami javnega in splošnega pomena. To velja tako za podelitev trških pravic v drugi polovici devetnajstega stoletja kot za ustanovitev in delovanje Občine Vransko v zadnjih dveh desetletjih.

    Vas Vransko je bila v petdesetih in šestdesetih letih devetnajstega stoletja pomembno naselje ob cesti med Savinjsko dolino in  Kranjsko. Zaradi te strateške geografske lege je postajalo v tem času brez dvoma najpomembnejše središče na Slovenskem Štajerskem.  Prav zaradi tega je najverjetneje preteklo samo pet mesecev od vloge občinskega odbora tedanje Občine Vransko za pridobitev trškega naziva, z dne 3. decembra 1867, ki je bila naslovljena na takratno avstrijsko vlado, do ugodne rešitve vloge v prvih dneh maja 1868.

   Zavedajoč se pomembnosti kraja je takratni občinski odbor  pod vodstvom župana Franca Brinovca, Gorogranca, sklenil naprositi avstrijsko vlado, da povzdigne vas Vransko v deželno knežji trg. Sklep  so podprli Martin Hrašan, Luka Kladnik, notar Franc Mortl, Jože Musi, Anton Pajk, Jože Slivca,  Franc Šentak, Lavoslav Schwentner, predsednik okrajnega zastopa Karol Trauwetter, Jakob Zupan in Franc Žuža.

   Cesar in kralj Franc Jožef je prošnji občinskega odbora Vransko ugodil 7. maja 1868 in razglasil dotedanjo vas Vransko za deželnoknežji trg. Prvega novembra istega leta pa je takratni notranji minister Carl Giskra novorazglašenemu deželnoknežjemu trgu Vransko dodelil tudi grb.

   V tistih dneh  je bilo na Vranskem 108 hiš in 586 duš, kot so zapisali kronisti; od tega 245 moških in 341 žensk. V tedanja Občini Vransko pa je v 201 hiši živelo 1111 prebivalcev.

   "Ta dogodek vzbudil je splošno veselje in 14. majnika 1868 praznovalo ga je prebivalstvo s slovesno službo božjo, potem z razstavo živine z obdarovanjem in veliko ljudsko veselico," je zapisal Ivan Gabršek, okrajni tajnik na Vranskem ob 20-letnici uvrstitve Vranskega med cesarske trge.

   Dvajset let po teh dogodkih; leta 1888, sta  na območju Župnije – fare Vransko, na območju današnje Občine Vransko delovali Občini Vransko in Občina sv. Jeronim. V obeh občinah je živelo 2980 duš.

   V takšni in drugačni obliki je občina Vransko delovala vse do leta 1958 , ko je bila občina Vransko ukinjena in je bilo območje današnje občine vključeno celih štirideset let  v skupno občino Žalec.

   V tem času je v različnih občinskih organih, zastopstvih in svetih sodelovalo in delovalo na stotine občank in občanov, ki jim gre zahvala za razvoj in zadovoljevanje potreb prebivalcev, ki so živeli na območju današnje Občine Vransko.

   Poseben razmah in svojo zlato dobo trg in Občina Vransko dočakata konec devetnajstega in v začetku dvajsetega stoletja, kar dokazuje tudi bogata stavbna dediščina iz tistega obdobja.

     V  različnih dostopnih virih lahko preberemo, kdo so bili nosilci razvoja in razcveta ob prelomu stoletja na Vranskem. Brez dvoma je bil to takratni trški župan in tudi načelnik posojilnice Karol Schwentner, notar Miha Jezovšek, nadučitelj Simon Meglič in učitelji: Neža Pečovnik, Mihael Ograjenšek, Josip Lukman in farni župnik Vincenc Geršak. V trgu naj bi takrat delovalo devet gostilničarjev, trije trgovci, trije krojači in trije čevljarji, štirje usnjarji, dva peka, dva kovača, dva mizarja in dva mesarja. Pa še en kramar, slikar, urar, klepar, sodar, kolar, sedlar in barvar.

   Na Vranskem je takrat delovala tudi podružnica Družbe sv. Cirila in Metoda in poverjeništvo Slovenske matice.

   Posebej aktivno  je bilo Gasilsko društvo Vransko, ustanovljeno leta 1886, in gasilsko društvo Prekopa, ustanovljeno 1906. leta; pa Lovsko in Pevsko društvo, ki se je v tem času imenovalo Vranska vila. Krajevna organizacija Sokola pa je bila ustanovljena 15. oktobra 1911.

   Želje in ambicije naših prednikov so bile zmeraj velike. Tako je Vransko leta 1910 dobilo telegrafsko postajo s svetom in štiri leta pozneje tudi telefon. Velika in neuresničena želja naših prednikov  pa je bila železniška povezava s svetom.

  Pri  drugih infrastrukturnih projektih so bili naši predhodniki uspešnejši. Že leta 1914 so v trgu pričeli z gradnjo kanalizacije in pešpoti ob glavni cesti. V letih 1930 in 1931 je Vransko dobilo vodovod. Podjetni domačini so že leta 1919 z izgradnjo hidroelektrarne v Brodeh poskrbeli za elektrifikacijo. Električno napeljavo je do leta 1921 dobilo območje trga Vransko. Napeljava pa je segala vse do Tabora in Gomilskega z okolico.

    Po izgradnji Južne železnice sredi 19. stoletja od Celja do Ljubljane je pričel neustavljivo usihati cestni promet skozi Vransko. S tem se je manjšala in krčila tudi gospodarska moč, ki je v času furmanstva podpirala in pogojevala vsestranski razvoj občine in trga Vransko. Izgradnja Južne železnice, ki je obšla Vransko, je zmanjšala pomen kraja. Vse do druge svetovne vojne se je kraj Vransko veliko počasneje razvijal, kot se je to dogajalo v obdobju furmanov. Prva in druga svetovna vojna sta še dodatno ustavili razvoj naših krajev in pomembno demografsko oslabili naše območje.

   Čas po drugi vojni  je Vranskemu prinesel le malo napredka. Z izgubo upravne samostojnosti leta 1958 je Vransko z naselji postalo zgolj ena od dvajsetih krajevnih skupnosti Občine Žalec.

    KS Vransko je bila med največjimi krajevnimi skupnostmi v občini Žalec, potisnjena in odrinjena na obrobje.  V dobi obsežne nacionalizacije, kolektivizma in zadružništva ter uveljavljanja zemljiškega maksimuma in centralističnega razvoja odslej skupne Občine Žalec so bile številne družinske kmetije, ki so dotlej predstavljale temelj gospodarskega razvoja in napredka Vranskega z okolico, uničene in onemogočene. Številni naši občani pa so si morali poiskati delo v tovarni in ne prav poredko tudi v tujini.

    Pomembnejši  razvojni impulz v tem obdobju je prinesla gradnja nove ceste v sredini 50. let prejšnjega stoletja, ki je poudarila osrednjo in prometno pomembno vlogo kraja Vransko in posledično razvoj s tem povezanih dejavnosti. Starejši se spominjamo številnih avtobusov in cvetoče gostinske dejavnosti hotela Slovan v trgu Vransko. Samostojna Občina Vransko pa se je ponašala tudi s svojim kopalnim bazenom, edinim v Spodnji Savinjski dolini.

    Po spremembi političnega sistema in ustanovitvi samostojne države ter po reformi lokalne samouprave po sprejetju ustave v letu 1992 je spet zrasla želja in potreba po samostojni Občini Vransko. Spet je prišla do izraza volja in želja številnih občank in občanov, ki smo verjeli v uspešnost in nujnost ustanovitve samostojne Občine Vransko. Primerne zunanje okoliščine pa so našim željam dale potreben zagon.

    Vendar nam zaradi ozkih finančnih in političnih interesov takratnega vodstva Občine Žalec do prvih lokalnih volitev leta 1994 še ni uspelo priboriti samostojne občine. Prizadevanja za ustanovitev pa so se nadaljevala. Formalna odločitev za ustanovitev Občine Vransko je bila sprejeta na razširjeni seji Sveta Krajevne skupnosti Vransko 21. 5. 1995 s podporo političnih strank slovenske pomladi.  Dva dni kasneje so Koordinacija strank slovenske pomladi v občini Žalec, ki je usklajevala aktivnosti za ustanovitev novih občin v Spodnji Savinjski dolini in sveti krajevnih skupnosti oblikovali skupen predlog za ustanovitev novih občin v Spodnji Savinjski dolini ter ga posredovali v Državni zbor, komisiji za lokalno samoupravo in vsem političnim strankam. 

    V letu 1996 je Državni zbor nato sprejel zakon o postopku za ustanovitev občin ter za določitev njihovih območij . Na podlagi tega zakona je za 19. april 1998 razpisal poizvedovalne referendume, na katerih so se o ustanovitvi novih občin oziroma njihovem preoblikovanju izrekali na 52 referendumskim območjih po vsej državi, tudi na petih v Spodnji Savinjski dolini.  Za območje krajevnih skupnosti Vransko in Tabor je bilo razpisano skupno referendumsko območje, na katerem se je odločalo o ustanovitvi nove občine z imenom Vransko-Tabor s sedežem na Vranskem, čemur pa so v Taboru ostro nasprotovali, saj so si želeli ali lastno občino ali pa ostati v enotni občini Žalec. Referendum so nato na območju Krajevne skupnosti Tabor skoraj soglasno bojkotirali. Volilna udeležba na referendumskem območju je bila zaradi tega zgolj 44 %, za ustanovitev nove občine je glasovalo 71 %, proti ustanovitvi pa 27 % volivcev. 

    Predvsem zaradi neuspelega referenduma v Braslovčah je ustanovitvi novih občin v Spodnji Savinjski dolini sprva slabo kazalo, a se je že mesec kasneje slika povsem spremenila, saj je Državni zbor Republike Slovenije z novelo zakona o ustanovitvi občin in določitvi njihovih območij v Spodnji Savinjski dolini ustanovil šest novih občin, med njimi, na območju takratne Krajevne skupnosti Vransko, tudi Občino Vransko.

   Na prvih lokalnih volitvah v Občini Vransko v samostojni in novoustanovljeni Občini Vransko so bili za člane občinskega sveta Izvoljeni Roman Aleš, Emil Jelen, Ivan Kokovnik, Branko Lebeničnik, Janko Pečovnik, mag. Marjan  Pečovnik,  Vladimir Reberšek, Andrej Semprimožnik in Franc Urankar. Občinski svet se je sestal na konstitutivni seji 4. decembra 1998.

   V prvem mandatu smo skupaj složno in uspešno postavili temelje današnji Občini Vransko in že v prvih letih delovanja je Občina Vransko bila sposobna in zmožna izvajati vse zakonsko predvidene naloge.

   V dvajsetih letih delovanja Občine Vransko je bilo na petih lokalnih volitvah za člane občinskega sveta izvoljeno skupaj 34 svetnic in svetnikov, v odbore in komisije pa je bilo v tem času izvoljenih še  83 občank in občanov.

   Občinski svet se je v teh dvajsetih letih sestal 151-krat in 35-krat odločal korespondenčno ter sprejel 2062 sklepov.  Za temi številkami se skrivajo številne tehtne in pomembne odločitve, ki so pomembno vplivale na življenje in bivanje v naši občini.

   V tem času je občinski svet sprejel dva prostorska plana, številne lokacijske in podrobnejše prostorske načrte in pomembne odloke. Med drugim tudi 21 proračunov in 18 zaključnih računov. Zagotovili smo prostorske in vse potrebne pogoje za vrtec in šolo, na katero smo posebej ponosni.  Zgradili smo tudi novo večnamensko športno dvorano, šolsko knjižnico, sistem za zbiranje in čiščenje odpadnih voda z dvema večjima čistilnima napravama na Vranskem in v Prekopi, s številnimi črpališči in z razvejanim kanalizacijskim omrežjem.

   Za oskrbo z zdravo pitno vodo smo zgradili več vodovodov s črpališči, poskrbeli za odvoz odpadkov, vključno z zbirnim  centrom, in modernizirali več deset kilometrov lokalnih cest in javnih poti. Ponosni smo na naš sistem daljinskega ogrevanja in Naš dom. Zgradili smo sistem pomoči za naše starejše in pomoči potrebne, na katerega smo lahko ponosni. Občinska knjižnica je nepogrešljiv del kulturne ponudbe. Naš zavod skrbi za kvalitetno in celovito kulturno in športnorekreacijsko ter turistično ponudbo. Poskrbeli smo za opremljenost in usposobljenost naših gasilcev in za solidne pogoje za delovanje številnih društev, v okviru katerih prihaja do izraza in polne veljave prostovoljno delo številnih marljivih članov. Usposobili smo se in uspešno obvladujemo vse pogostejše naravne nesreče in sproti poskrbimo za sanacijo številnih zemeljskih plazov.

   Vsem naštetim in vsem, ki so kakor koli pomagali in prispevali za uspešno delovanje in razvoj naše občine, se za njihov trud in prizadevanje ob današnjem prazniku iskreno zahvaljujem.

   V vseh teh letih pa ni vse teklo tako gladko in brez problemov. Za izgradnjo mostu do CVV V Čepljah smo potrebovali več kot deset let. Zapletov pri izgradnji tega mostu in posledično tudi nepotrebne žrtve nam ne morejo biti v ponos. Prav tako smo lahko le nemočno opazovali in še opazujemo propadanje firme INDE in KIV Vransko. Verjamem, da bomo z novim lastnikom objektov in zemljišč propadle firme KIV našli skupni jezik tudi glede rabe tega občutljivega in zavarovanega prostora v trškem jedru trga Vransko. Prav tako verjamem, da bo kmalu znana usoda nedokončane stanovanjske gradnje v Brodeh.

   V tem času se nam prav tako ni uspelo dogovoriti s pristojnimi na Direkciji za vode RS za pričetek izgradnje zadrževalnika na Merinščici, katerega izgradnja je prepotreben pogoj za zagotavljanje celovite poplavne varnosti trga Vransko.

   Zaradi preudarnih in premišljenih odločitev svetnic in svetnikov, ob sodelovanju številnih občank in občanov, številnih prostovoljcev v društvih, marljivih zaposlenih v javnih zavodih in javnih podjetjih, zaradi prizadevanja številnih posestnikov in podjetnikov ter ob dobrem delu maloštevilne in strokovne občinske uprave nam je uspelo v teh dvajsetih letih ustvariti primerne in željene bivanjske pogoje za naše občanke in občane.

   Ustvarjeni so pa tudi pogoji za nadaljnji razvoj in delovanje naše občine. Tako bomo v evropskem letu kulturne dediščine še v letošnjem letu izvedli prepotrebno obnovo in prenovo Schwentnerjeve hiše, pomembnega spomenika druge polovice devetnajstega stoletja, ko je Vransko dobilo trške pravice. Trenutno poteka tudi obnova mrliške vežice in parkirišča v centru trga Vransko.

    V letošnjem letu je bila že zaključena sanacija enega plazu, v pripravi pa je še sanacija dveh.  Načrtujemo dograditev čistilne naprave Vransko in gradnjo  potrebne kanalizacije v Brodeh. V pripravi  je nov prostorski plan in podrobnejši plan za gospodarsko cono v Čepljah. Potrebno bo poiskati nove prostore za našo občinsko knjižnico.  Verjamem, da bosta tudi v prihodnjem razvoju naše občine posestniška in podjetniška pobuda, ki sta  bili tudi v bogati zgodovini naše občine ključni za razvoj tega dela naše doline, še naprej motor in gonilo našega razvoja.

   V teh dneh pričenja z delovanjem avtokamp Podgrad, v Čepljah se pripravlja gradnja hotela pri gostišču Grof, pričenja se gradnja 49 stanovanj in gradnja dveh poslovnih objektov firme Profi kmet in Gomark. Še več prostora za realizacijo podjetniških pobud pa se z izgradnjo mostu in pripravo prostorskega načrta odpira v gospodarski coni v Čepljah.

   Kako izgledajo trg Vransko in naše vasi ter zaselki danes, pa si lahko ogledate na zadaj razstavljenih fotografijah  mojstra Matjaža Žnidaršiča.

   Dvajset let tako uspešnega delovanja  Občine Vransko pa ne bi bilo brez dela in prispevka številnih posameznikov, ki so v vaš in  naš skupni projekt, v projekt, ki se imenuje Občina Vransko, bolj verjeli in vložili nadpovprečno več svoje energije, znanja in časa. Za posebne zasluge je tako Občinski svet Občine Vransko najzaslužnejšim v teh dvajsetih letih  podelil  številna priznanja, od tega 42 grbov, 59 plaket in 44 priznanj posameznikom, podjetjem in pravnim osebam.

Vsem dosedanjim prejemnikom in še posebej letošnjim prejemnikom občinskih priznanj iskreno čestitam in jim želim še obilo uspehov v njihovem življenju in pri njihovem javnem delovanju.

Občinski praznik je lepa priložnost, da se zahvalim tistim našim občankam in občanom, ki so v zadnjem letu  s svojim prostovoljnim delom in prispevki izrazito izstopali.

Najprej bi se rad zahvalil vsem prebivalcem zaselka Vindija v Prekopi, ki so zbrali denar za nakup defibrilatorja, nameščenega v njihovem parku, ki so ga pred leti zgradili prav tako s prostovoljnimi prispevki in delom.

Prav tako bi se posebej zahvalil Bistanovim sosedom iz Zahomc, ki so s prostovoljnim delom v mesecu in pol obnovili hlev, ki je klecnil pod težo snega, in vsem občankam in občanom, ki so v Karitasovi nabiralni akciji prispevali za obnovo tega hleva.

Marljivi člani Čebelarskega društva Vransko so v zadnjih dveh mesecih s prostovoljnim delom postavili nov učni čebelnjak v vrtu Osnovne šole Vransko. Mladi člani čebelarskega krožka na OŠ Vransko  so s tem pridobili najboljše možne pogoje za delovanje, naša šola pa novo učilnico za spoznavanje čebelarstva kot zelo pomembne in okolju prijazne in potrebne dejavnosti. Nov učni čebelnjak, ki bi ga brez prostovoljnega dela naših čebelarjev ne bilo, za njihov prispevek se jim lepo zahvaljujem, bomo predali namenu v petek, 18. maja, ob 11. uri

Posebno zahvalo pa izrekam triindvajsetim  prostovoljcem, članom naših gasilskih društev, ki so se z namenom pomagati reševati življenja vključili v sistem prvih posredovalcev in se pred kratkim v ta namen tudi usposobili. Vsem, ki so uspešno opravili usposabljanje, čestitam. Zahvaljujem pa se tudi strokovnjakom Splošne bolnice Celje, ki so poskrbeli za ustrezno usposobljenost naših prvih posredovalcev.