Naključje je hotelo, da se je naš član pred leti med dopustom znašel v Golubcu, mestecu ob Donavi, kjer je reka široka preko šest kilometrov, kar je največ v njenem toku od izvira do izliva. To daje mestu poseben čar, saj izgleda kot obmorsko mesto. Domačini pravijo, da pri njih naredi reka najširši nasmeh z romantičnim pridihom, zato tudi velja, da so tamkajšnji ljudje, tako kot Donava, širokih nasmehov ter velikega in odprtega srca, ki na stežaj odpirajo obiskovalcem svoja vrata ter jih širokogrudno pogostijo. To se je zgodilo tudi našemu članu, ki je ob doživetem opisovanju dopustniških vtisov navdušil vodnika Antona Sitarja za organizacijo izleta.

Odločili smo se za tridnevni izlet. Že prvega dne se je izkazalo, da bomo spoznali območje narodnega parka le za vtis. Kljub zgodnji jutranji uri odhoda smo v mesto prispeli šele popoldne, a še ravno prav, da smo si ogledali impozantno trdnjavo "Golubački grad" in pravoslavni samostan Tumane.

Naslednji dan je bil planinsko obarvan. Z avtobusom smo se odpeljali vzdolž struge Donave mimo Dolnjega Milanovca do parkirišča, kjer je vstop v park in začetek poti na Veliki Štrbac (768 m). Dan smo preživeli razdeljeni na tri skupine. Manjša skupina je dosegla vrh, večja pa prvo razgledišče Ploče, medtem ko je del udeležencev občudoval arheološka odkritja v muzeju Lepenski vir. Vse tri skupine smo si v popoldanskem času privoščile še plovbo po Donavi z manjšo ladjo, ki jo je osmislilo pripovedovanje kapitana o zgodovinskih in aktualnih posebnostih Golubca.

Po večerji so nam gostoljubni člani BPK Golubac pripravili zabaven glasbeni večer z degustacijo vrhunske slivovice in vina, predsednika obeh društev pa sta v veselem vzdušju podpisala listino o pobratenju.  

Po zajtrku smo že hiteli proti domu. V Beogradu smo si privoščili še daljši postanek za kosilo in ogled Avale, na Vransko pa smo se vrnili v nočnih urah, a s širokim nasmehom Donave na obrazih.

Planinsko društvo Vransko