Že takoj ob vstopu v leto 2019 smo se tudi v našem zavodu resno soočili s problematiko pomanjkanja negovalnega kadra na trgu dela. Za razliko od preteklih let, ko se je na razpise za prosta delovna mesta prijavljalo veliko število prošnjikov, smo morali tokrat razpise ponavljati, saj med maloštevilnimi prispelimi vlogami praktično nismo našli ustreznega kandidata.

Zdravstveni tehnik, bolničar/negovalec in oskrbovalec so poklicne skupine, ki v domovih starejših občanov zagotavljajo glavnino negovalnega kadra. V zadnjem času se na trgu dela pojavlja predvsem deficit bolničarjev/negovalcev, saj se večina mladih iz te poklicne skupine odloča za nadaljevanje šolanja. Leta nazaj so se na razpise za delovna mesta bolničar/negovalec prijavljali tudi tehniki zdravstvene nege, danes pa le-ti z lahkoto najdejo službo v svoji plačni skupini ali pa raje odidejo v tujino. Delo bolničarja/negovalca je psihično, predvsem pa fizično zelo naporno. V slovenskem prostoru še vedno prevladuje miselnost, da je izvajanje nege pretežno ženski poklic. Če temu »ženskemu« poklicu pridamo še neugodne razporeditve delovnega časa (nočno, nedeljsko, praznično delo), nizke plače v primerjavi z ugodno socialno politiko, nam je lahko kaj kmalu jasno, zakaj se sedanje generacije ne vidijo več v tem poklicu.

Zavod sv. Rafaela Vransko že vrsto let uspešno sodeluje s Srednjo zdravstveno šolo Celje kot učna baza za njihove dijake. Srednja zdravstvena šola Celje k nam napotuje dijake naše regije na praktično usposabljanje z delom za poklica bolničar/negovalec in zdravstveni tehnik. Glede na predhodno znanje in motiviranost te dijake vključujemo v procese dela, kjer utrjujejo in nadgrajujejo svoje znanje, povezujejo teoretično znanje s prakso, začutijo pomen timskega dela in pomen pripadnosti timu in ustanovi. Istočasno pa spoznajo tudi dobre in tudi slabe plati izbranega poklica. Predvsem težavnost poklica in želja po višji izobrazbi pa sta tisto, kar jih motivira za nadaljevanje šolanja na višjih stopnjah. Vse redkejši so dijaki, ki po zaključenem programu bolničar negovalec šolanja ne nadaljujejo. 

V času letnih dopustov glavnino potreb po počitniškem delu zagotavljamo prav z dijaki, ki so pri nas opravljali praktično usposabljanje z delom. Pri tem pa s ponosom ne moremo mimo dejstva, da ima večina dijakov naše regije privzgojene delovne navade, za kar gre vsekakor zahvala in pohvala predvsem njihovim staršem.

V preteklih letih smo v našem zavodu »vzgojili« tudi precejšnje število pripravnikov, pri tem pa odkrili tudi številne bisere, ki pa jih žal zaradi kadrovske politike in normativov nismo mogli zadržati. Smo pa ponosni, da so danes spoštovan in cenjen kader v drugih ustanovah.

Zadnje čase je veliko govora o t. i. »dvojnem statusu«. Bo predlagani dvojni status rešitev za zagotavljanje negovalnega kadra tudi po domovih starejših občanov? Se bodo bolničarke/negovalke po 40 letih dela in 60. letu starosti glede na posledice dolgoletnega težkega dela zanj sploh odločale in ali  bodo takšno delo sploh še zmogle? 

                                                          Stanka Žičkar, vodja ZNO v Zavodu sv. Rafaela Vransko