Na Vranskem je že vrsto let tlela želja, da bi v Schwentnerjevo rojstno hišo pripeljali prejemnike nagrade, ki se imenuje po njem. Na pobudo Slavka Košenine je Zavod za kulturo, turizem in šport Vransko povabil v goste zamejskega založnika Lojzeta Wieserja, ki je najvišje priznanje za življenjsko delo na področju slovenskega založništva in knjigotrštva prejel na 38. Slovenskem knjižnem sejmu leta 2022. Ker mu je korona preprečila osebni prevzem nagrade na podelitvi v Festivalni dvorani v Ljubljani, jo je v njegovem imenu prevzel prijatelj, prevajalec Brane Čop. Brane Čop jo je po skoraj dvoletnem čuvanju izročil prejemniku prav na tokratnem dogodku v Schwentnerjevi hiši.
Po uvodnem pozdravu in nagovoru direktorice ZKTŠ Vransko Suzane Felicijan Bratož in izročitvi nagrade je stekel pogovor, ki ga je tenkočutno in z izbranimi vprašanji usmerjal pisatelj, literarni kritik, novinar in urednik Igor Bratož. Po pogovoru se je obema gostoma zahvalila županja Nataša Juhart.
Lojze Wieser je že v otroštvu vzljubil knjige. Starša sta bila člana knjižne skupščine, ki je v domači vasi in okolici prodajala knjige. Otroci so jih lahko doma pogledali, Lojze pa jih je na skrivaj in s posebno pazljivostjo, da se ne bi videlo, ponoči bral pod divanom. Sprva ni kazalo, da bo s knjigami povezan tudi poklicno, saj se je odločil za kuharski poklic. Po štirinajstih dneh učenja je bilo njegove kuharske kariere konec, saj se je urezal v prst in pri tem utrpel zastrupitev krvi. Na uradu za delo je povedal, da rad bere in poslali so ga v uk k celovškemu knjigarnarju. Kasneje je tovrstno znanje pridobival še na Dunaju. Danes je priznan in ugleden založnik ter ljubiteljski kuhar, ki prisega na preproste domače jedi, ob katerih je »gor rasel« in so danes že skoraj pozabljene. Preden je leta 1987 ustanovil svojo založbo, mu je programski direktor založbe Gallimard v Parizu Erval svetoval, da »mora imeti dolgo sapo«. Po skoraj štirih desetletjih je dokazal, da je potrpežljiv, a dodal, da je bilo vseeno težje, kot je pričakoval.
Založba Wieser je pred skoraj štiridesetimi leti začela izdajati in v nemščino prevajati vzhodnoevropsko literaturo. Številni avtorji so bili šele z njihovo založbo predstavljeni nemško govorečemu svetu. Založba Wieser je tem avtorjem odprla številna vrata na Zahod. Med vojno v Jugoslaviji pa je ustvarjalcem, prisiljenim v izgnanstvo, na različne načine pomagala, da so lahko nadaljevali s pisanjem in se uveljavili. Od njegovih začetkov do danes se je prevod slovenske literature v nemščino povečal za skoraj štirikrat, s čimer so želeli sporočiti svetu, da je slovenska literatura ravno tako kvalitetna kot vse druge literature.
Založba Wieser je skupaj z založbo Drava, ki je v njeni lasti, izdala okrog 2200 naslovov. Velik uspeh sta doživeli Wieserjevi seriji Evropo prebrati in Wieserjeva enciklopedija evropskega Vzhoda, ki nista pomenili le preživetja ampak nove pristope na različnih področjih. Okusiti Evropo pa je serija več kot trideset dokumentarnih filmskih epizod, ki so temeljile na predstavitvi jezika, regije, kulture in kuhanja. Kuhanje je po Wieserjevo eden največjih intelektualnih dosežkov, sploh mam in babic, ki so iz skromnih sestavin skuhale okusne jedi in nahranile družino.
Wieser pa ima še estetski čut, saj so knjige v njegovi izdaji zelo privlačne na pogled, za kar se založnik zahvaljuje slovenskemu grafičnemu oblikovalcu Matjažu Vipotniku. Spomnimo, da je lepo oblikovane naslovnice uvedel že Schwentner.
Lojzeta Wieserja niso prestrašile in ustavile pisemske bombe, grožnje s smrtjo, tožbe, vojna ob razpadu Jugoslavije ... Ostal je pokončen Slovenec, borec za slovensko besedo na drugi strani Karavank, ki je kljub povečanemu vpisu otrok k pouku slovenščine v javnosti vse redkeje slišana.
Ne le Avstrija, do Slovencev v zamejstvu zna biti mačehovska tudi lastna država. Kljub neprecenljivemu delu, promociji slovenskih avtorjev in uspehom založbe Wieser se je Slovenija s podelitvijo Schwentnerjeve nagrade nanj prvič spomnila šele leta 2022.
Udeleženci pogovora v Schwentnerjevi hiši se ga bomo spominjali še dolgo in ne le kot prvega gosta Pogovorov v Schwentnerjevi hiši. Predvsem po povedanem in karizmi, ki jo izžareva.
Tanja Goropevšek
