Logo MojaObčina.si

Vransko

JUTRI
3°C
-7°C
PON.
4°C
-4°C
Deli
2603

Oživitev pozabljenega slikarja Antona Perka

Na Vranskem se je v prenovljeni vili Košenina, ki je sedaj v lasti zakoncev Svetlane in Igorja Sidorova iz Sankt Petersburga, zgodil v petek, 15. junija, ob 19 uri nadvse zanimiv in odmeven kulturni dogodek, ki sovpada tudi s 150-letnico trga Vransko. Glavni razlog pa je bilo odprtje razstave likovnih del nekdanjega rojaka slikarja Antona Perka, ki se s to razstavo po zaslugi Slavka Košenine in njegovih podpornikov po 185 letih vrača v svoj rojstni kraj Vransko.

S to razstavo in izdajo njegove monografije, ki jo  pripravljata  prof. dr. Peter Zimmermann v sodelovanju z dr. Sanjo Žaja Vrbica iz Dubrovnika, se odstira bogata življenjska pot tega moža, (ne)znanega slovenskega slikarja, ki je  bil slikar na dunajskem dvoru, upravitelj gradu Hradčani v Pragi  in otoka Lokruma pri Dubrovniku, in človeka, ki je kot mornariški častnik in uradni slikar  naslikal  slovito bitko pri  Visu leta 1866. Največji spopad na Jadranu, v katerem sta se spopadli Kraljevina Italija in Avstro-Ogrska, ki je iz te bitke izšla kot zmagovalka.      

Slovesnega odprtja  razstave, ki ga je vodila  Lidija Koceli, se je udeležilo tudi veliko gostov. Med njimi kustosinja Gabriela Kovačič iz Pokrajinskega muzeja  Celje, ki hrani redka Perkova dela v Sloveniji, Primož  Premzl iz  Umetniškega paviljona  v Mariboru, ki ohranja spomin na admirala Tegetthoffa in Viško bitko  ter hrani slike Antona  Perka,  prof. dr. Vito Hazler s  FF v Ljubljani, Milena Moškon iz celjskega pokrajinskega muzeja, ki je že leta 1990 prva odkrila (ne)znanega slikarja ter o tem objavila zapis v  Celjskem zborniku, in prof. dr. Peter Zimmermann. Posebna gosta  sta bila tudi »grof in grofica«  dvorca Štatenberg z dvorjani, ki sta Slavku Košenini in njegovi ženi Metki izročila  posebno  darilo za prizadevanje pri obuditvi likovnega ustvarjanja  Antona Perka.  

Odprtje razstave, ki so jo  postavili  Alenka in Jože Domjan ter  Uroš Govek, je bila pospremljena s prijetnim glasbenim programom, ki  ga je ustvarjal godalni kvartet dveh violin, viole  in čela z  Lucijo Bogataj, Mašo Krznar, Manco Slapšek in Leonom Ašenbergerjem. Najprej so postregli s skladbo Andante Festivo skladatelja Jana Sibeliusa, nato pa še s skladbo  Madžarski ples št. 5 Johannesa Brahmsa.  Pred uradnim odprtjem  razstave  so prireditev popestrili še  člani in članice  FS Vransko, nato pa sta razstavo, skupaj z  gostiteljema in lastnikoma  vile, Svetlano in Igorjem Sidorovom, razstavo odprla Metka in  Slavko Košenina, ki mu je bila ta vila nekoč družinska hiša in kraj njegove mladosti.   

 

Pestro in zanimivo življenje

 

Anton Perko se je rodil leta 1833 na Vranskem, v graščini Podgrad. Oče je bil Anton Vincenc Perko, mati Jožefa Perko,  roj. Neumann. Rodbina Perko je bila lastnica treh dvorcev v Savinjski dolini: Podgrada, Stopnika in Ojstrice. Po otroštvu na Vranskem se je v času od 1848 do 1861 šolal v avstrijski vojni mornarici v Gradcu, Trstu, Puli in Benetkah in dobil naziv mornariški častnik. Leta 1863 se je v Benetkah poročil z vdovo Matildo Bauer. Tri leta pozneje se je udeležil znamenite bitke med avstrijsko in italijansko mornarico pri Visu. Avstrijska mornarica je takrat izbojevala pomembno zmago pod poveljstvom admirala Wilhelma von Tegetthoffa, rojenega v Mariboru. Perko je kot mornariški častnik naslikal prizore iz te bitke, ki jih je izdal v t. i. Lissa Albumu. Ko je bil leta 1875 Perko v spremstvu avstrijskega cesarja Franca Jožefa na pomorskem potovanju v Dalmacijo, je dobil naziv komornega mornariškega slikarja. Štiri leta kasneje je postal član dunajskega dvora v službi prestolonaslednika Rudolfa. Tega leta je postal upravitelj otoka Lokrum pri Dubrovniku, ki je bil v lasti dvora. Leta 1881 je postal osebni tajnik kronske princese Štefani, ki se je poročila s prestolonaslednikom Rudolfom, in upravitelj gradu Hradčani v Pragi. Dve leti kasneje se je skupaj s prestolonaslednim parom preselil na dunajski dvor. Leta 1889 je prišlo do drame v Mayerlingu, do samomora prestolonaslednika Rudolfa.

Perko je bil kot osebni tajnik vdove Štefani v središču tega dogajanja, ki je močno pretreslo celotno monarhijo. Očitno je bil zaupanja vredna oseba, zato je še naprej spremljal vdovo. Skupaj sta napisala celo potopis  knjigo o Lokrumu. Leta 1896 se je upokoji in se preselil v Dubrovnik, kjer je kupil hišo, živel mirno družinsko življenje in veliko slikal. Ohranjena je vrsta njegovih podob Dubrovnika in okolice. Umrl je leta 1905  in bil z najvišjimi vojaškimi častmi pokopan na dubrovniškem pokopališču Boninovo.

 

Perkova umetniška pot

 

Čeprav je bil Anton Perko močno prisoten na Dunaju in v Dubrovniku, je po razpadu avstrijske monarhije potonil v pozabo. Šele leta 2013, ko je Dubrovnik prejel donacijo 724 Perkovih del, je prišlo do njegove ponovne oživitve. Dubrovnik se mu je poklonil z razstavo, s katalogom in z dokumentarnim filmom, ki so si ga imeli možnost ogledati tudi udeleženci po odprtju razstave na Vranskem. V tem filmu je  je kot umetnikov rojstni kraj svoje mesto našlo tudi Vransko, za kar gre  zahvala dr. Sanji Žaja Vrbica, prof. umetnosti z Univerze v Dubrovniku, ki je s svojim delom obudila slikarja iz pozabe in ga predstavila v strokovnih člankih, katalogu in filmu.  Dr. Vrbica je o  Perku  zapisala, da gre za slovenskega slikarja, dvornega marinista z dubrovniškim naslovom. S tem je povezala njegovo rojstno Slovenijo, dvorni Dunaj in njegov Dubrovnik.

Anton Perko se je s slikarstvom začel ukvarjati pri dvajsetih letih. Osnovno znanje, ki ga je potem vse življenje nadgrajeval, je pridobival v ateljejih dveh slikarjev marinistov.  Od leta 1866, po upodobitvi  bitke pri  Visu, je Anton Perko redno razstavljal na razstavah dunajskega Kunstveraina. Kot pomorski častnik in dvorni marinist je prepotoval  Mediteran, Bližnji vzhod in severno Evropo ter ustvaril izjemno širok umetniški opus morja, obal, ladij, pokrajin, mest. Njegova dela zrcalijo ostro opazovanje, izjemno risbo ter avtentičen izraz. V svojem petdesetletnem intenzivnem slikarskem delovanju je ustvaril vrsto impresivnih del, ki ostajajo znotraj stilnih okvirjev romantike in realizma.

S svojim bogatim slikarskim opusom je Anton Perko obogatil tako fond avstrijske kot dubrovniške pa tudi slovenske umetnosti. Njegova dela se nahajajo v muzejih in galerijah na Dunaju, v Gradcu, v Dubrovniku ter v zasebnih zbirkah.  Pri nas, v svoji rodni deželi, pa je bil skoraj  neznan, vsaj do sedaj. Verjamemo,  da bo poslej drugače, za kar bo zaslužen ta dogodek in izdaja  monografije, ki mu bo dokončno dala ustrezno mesto v slovenskem slikarstvu. 

                                                                                                                                              D. Naraglav

Všečkaj objavo

Oceni objavo

Število glasov: 0

Oglejte si tudi

Komentarji

Za komentiranje se morate prijaviti.
Na ta prispevek še ni komentarjev. Bodi prvi!