Železniška proga Celje-Velenje, ki je bila zgrajena leta 1891, je povzročila bliskovit razvoj krajev (predvsem Žalca), ki so potekali ob progi, na drugi strani pa je povzročila tudi zaostajanje krajev, ki so bili oddaljeni od proge. Čeprav so se Vranščani prizadevali in zavzemali, da bi proga potekala tudi skozi Vransko, na koncu niso bili uspešni. Vseeno pa je bilo na Vranskem v tistem času zelo pestro družbeno in politično dogajanje, ki so ga zaznamovali župan Ottenschlager, nato Lavoslavov brat Karel Schwentner, Osetova rodbina in drugi.

Lavoslav Schwentner se je svoje obrti učil na Dunaju in v Nemčiji, svoje delo v tiskarni pa redno izpopolnjeval v sodelovanju z arhitekti, oblikovalci in s priznanimi ilustratorji. Novost, ki jo je uvedel Schwentner, so bile tudi knjige za končnega potrošnika, ki so imele platnice; do takrat se je tiskalo samo jedro knjige in so si kupci sami dali knjige vezati. Njegova drzna poslovna odločitev je tudi bila, da je zalagal mlade pesnike in pisatelje (Murn, Kette, Cankar ...) in na ta način pripomogel k ohranitvi marsikaterega knjižnega dela.

Ddr. Igor Grdina nam je pripravil izredno zanimivo, bogato predavanje in nam odstrl čas na Vranskem izpred dobrih 100 let nazaj. Takšna predavanja budijo v človeku lokalno zavest, zato je prav, da jim prisluhnemo tudi v bodoče.

 Valerija Jerman, višja bibliotekarka