Kam so šla drevesa?

»Otroško okolje je omejeno na majhen del sveta, v katerem se otroci gibljejo. Pa vendar je ta majhni del sveta neizmerno pisan in zanimiv. Vse, kar vidijo, željo potipati, povohati, okusiti. Vse, kar slišijo, želijo videti, z vsem, kar je dosegljivo in dovolj priročno, želijo nekaj narediti. Da bi zadovoljili spontana nagnjenja po odkrivanju in spoznavanju, moramo otroško okolje razširiti in ga narediti različnega.« (Priročnik h kurikulumu)

Krožek Gozdni škratki se trudimo otrokom razširiti okolje raziskovanja, zato smo šli tokrat kar za drevesi, ki sta jih na prejšnjem srečanju označila naša prijatelja gozdarja Jože in Janez. Takrat smo skupaj z njima ugotavljali, katera drevesa v gozdu lahko požagamo in katera ne. Videli smo, da so drevesa, ki jih posekajo, označena s piko, ki jo naredi gozdar. Tokrat nas je pot vodila do žage v Podgradu na Vranskem, kjer nas je prijazno sprejel gospod Dejan Zorko. In kaj smo najprej opazili? Da imajo hlodi iz dreves, ki so pripravljeni za žaganje, tudi piko. Torej je gospod Dejan posekal prava drevesa. Pokazal nam je, kako iz hloda, ki je bil del smreke, kar smo tudi sami ugotovili, naredi deske z robom in potem v drugem stroju še deske brez roba lubja. Stroji so bili glasni, prav tako motorna žaga, s katero je g. Dejan obžagal hlod. Potipali, povonjali in pomečkali smo žagovino, ki je nastala pri tem. Deske so bile na otip mokre in hrapave. Zato nam je g. Dejan pokazal, kje se te deske sušijo, da iz njih kasneje nastane omara, stol ipd. Opazovali smo vzorce, ki so nastajali pri rasti drevesa, in si nabrali polne žepe grč, ki so zelo trd les in jih lahko uporabimo za izdelavo nakita. Polni prijetnih vtisov smo se vrnili nazaj v vrtec.