»Majhni otroci prevzamejo odnos vzgojiteljev, staršev in drugih odraslih do narave in raziskovanja. Kadar odrasli raziskujejo, postavljajo vprašanja, želijo izvedeti kaj novega, z otroki delijo svoje občutke, se odzivajo na njihova razpoloženja in interese ter s tem svoj polet prenašajo tudi na otroke.« (Kurikulum za vrtce)

Tudi pri krožku Gozdni škrati se otroci učijo različnih strategij mišljenja in raziskovanja. Pri tem imajo dovolj priložnosti in časa, da z lastnim preizkušanjem začutijo lastnosti narave z vsemi čutili. Zato smo se tokrat na raziskovanje gozda in njegovih prebivalcev odpravili skupaj z lovcem Lovskega društva Vransko gospodom Aleksandrom. Na lepi gozdni jasi pod Gorico nam je pokazal malo nagačeno srnico in nam povedal, da majhnih srn, ki jih vidimo na travniku, ne smemo božati, ker jo potem mamica srna zapusti. Ogledali smo si rogovja jelenov, gamsov in srnjakov. Potipali smo kožo divjega prašiča in se pogovarjali o tem, kaj sploh počnejo lovci v gozdu. Večina otrok in tudi odraslih je mnenja, da lovci samo streljajo živali. Danes smo izvedeli, da lovci pozimi hranijo živali, jim nastavljajo zdravilo, da ne zbolijo, prenesejo male srne iz velike trave, da jih kmetje ne pokosijo itd. Gospod lovec nam je na računalniku pokazal posnetke gozdnih živali, ki jih je posnel v okolici Vranskega. Videli smo, kako se ponoči blizu nas sprehajajo jeleni, srne, divji prašiči, lisice in še kakšne druge živali. Gozdni škrati smo dobili v dar igro spomin z gozdnimi živalmi in knjižico s sledmi, ki jih lahko sami poiščemo v snegu ali blatu, ko raziskujemo gozd. Po koncu srečanja z lovcem smo se odpravili po poteh gozda na Gorici, uživali v šumenju listja in se pogovarjali, kaj vse novega smo videli in doživeli.

Zahvaljujemo se gospodu Aleksandru in Lovskemu društvu Vransko za sodelovanje. Hvala.

Gozdni škratki z Brigito in Nives