Čudovit jesenski dan nas je kar vabil na raziskovanje. Z otroki smo se odpravili na Tešovo, kjer smo skozi opazovanje in doživetja spoznavali jesensko naravo, življenje na kmetiji ter delo ljudi, ki skrbijo za zemljo in živali.
Na poti smo se ustavili pri prijazni gospe Tini, kjer smo zavihali rokave in pomagali puliti repo. Ob tem smo na najlepši možni način podoživeli znano pravljico Repa velikanka. Otroci so z veseljem vlekli repo iz zemlje in se sami prepričali, da je včasih resnično potrebnih več pridnih rok, da spravimo pridelek pod streho. Gospa Tina nam je nekaj repe podarila, zato smo jo odnesli s seboj v vrtec, kjer jo bomo pripravili za pokušino.
Pot nas je nato vodila naprej na Tešovo do kmetije Čvan, kjer je doma naš Anže. Tam nas je z velikim veseljem in odprtih rok sprejela njegova mamica, gospa Frančka, ter nam pripravila nepozabno izkušnjo. Najprej nam je razkazala kmetijo in njena poslopja. Ogledali smo si kozolec, hlev za krave, svinjak, kokošnjak, glavno hišo in drvarnico. Spoznali smo različne stroje in orodja, ki jih uporabljajo pri delu na kmetiji, ter izvedeli, kako pomembno je vsakodnevno delo, da lahko kmetija živi in uspeva. Gospa Frančka nam je pripovedovala tudi o pridelovanju hrane. Povedala nam je, kaj vse sejejo in sadijo na njivah ter kako pridelke uporabljajo za prehrano ljudi in živali. Največje veselje pa je seveda prineslo srečanje z živalmi. Otroci so lahko od blizu opazovali kokoši in prašiče ter jih celo hranili. Ob tem so spoznavali, kako pomembna je skrb za živali in koliko vsakodnevnega dela je potrebnega za njihovo dobro počutje. Največja zanimivost je bila ta, da so prašiči zunaj na pašniku, kjer imajo tudi bazen. Izvedeli smo, da so kraškopoljske pasme, ki je edina ohranjena slovenska avtohtona pasma prašičev.
Obisk kmetije Čvan je bil res nekaj posebnega. Kmetija nam je bila predstavljena na zelo prijazen, zanimiv in otrokom razumljiv način. Gospa Frančka je z izrednim občutkom poskrbela, da so otroci lahko z vsemi čutili – z vidom, tipom, sluhom in okusom – zares doživeli utrip kmetije.
Polni novih spoznanj, lepih vtisov in bogatih izkušenj smo se odpravili nazaj proti vrtcu. Danes nimajo vsi otroci možnosti, da bi od blizu spoznali živali, kmečka opravila, njive in pridelavo hrane. Prav zato so takšna doživetja še toliko bolj dragocena.
»Kurikulum za vrtce (2025) poudarja, da se otrok uči z aktivnim sodelovanjem in neposrednim doživljanjem, pri čemer sodelovanje z družino in lokalnim okoljem postaja pomemben element za raziskovanje, odkrivanje in pridobivanje smiselnih življenjskih izkušenj. Z neposrednim opazovanjem, tipanjem, okušanjem, gibanjem in sodelovanjem pri kmečkih opravilih so otroci pridobivali konkretne izkušnje ter razvijali odnos do narave, živali, hrane in kulturnega okolja.«
Hvala gospe Tini za prijaznost in podarjeno repo ter gospe Frančki in družini Čvan za topel sprejem, čas in čudovito predstavitev njihove kmetije.
Otroci oddelka 5–6 let z Majo in Matejko




