Na prvi jesenski dan smo v našem vrtcu pripravili prav posebno jesensko srečanje, ki smo ga preživeli športno in ustvarjalno ter ga prepletli z veliko dobre volje, smeha ter skupnih doživetij.

Dan slovenskega športa je na Vranskem že tradicionalno namenjen Teku za smeh. Z otroki, starši in vzgojitelji smo pogumno odtekli krog in dokazali, da je tek namenjen predvsem druženju, veselju in spodbujanju gibanja. Največji navdušenci so bili seveda otroci, ki so po uspešno pretečenem teku prejeli zaslužene medalje in jabolka.

Po športnem uvodu smo se odpravili na vrtčevsko igrišče, kjer nas je čakalo zanimivo doživetje. Pripravili smo ustvarjalne umetniške delavnice, v katerih so lahko otroci skupaj s starši raziskovali, ustvarjali, preizkušali in se igrali.

Narava in domišljija sta se srečali pri ustvarjanju »čarobnih slik«, kjer so otroci iz naravnih in umetnih materialov sestavljali svoje edinstvene umetnine. Vsaka slika je pripovedovala svojo zgodbo in dokazovala, da je za ustvarjanje včasih dovolj le kanček domišljije. Na pisanem in »nagajivem toboganu« se je odvijala čudovita likovna dogodivščina. Otroci so po njem spuščali različne materiale, namočene v barvo, in z zanimanjem opazovali, kako za seboj puščajo raznolike barvne sledi. Posebno izkušnjo pa je ponujalo tudi »impro gledališče«. Otroci so si lahko nadeli različne pripomočke, se prelevili v junake in čisto po svoje zaigrali zgodbe, ki so nastajale kar sproti.

Tudi gugalnica »gnezdo« je zaživela v novih barvah in postala prava barvita vetrovna gugalnica. Gibanje in umetnost sta se združila tudi na gibalnem poligonu, kjer so otroci premagovali ovire, hodili čez hribček gor in dol ter pri tem sestavljali podobe znanih svetovnih umetnin. Umetnost je bila tokrat tudi priložnost za opazovanje samega sebe. Ob različnih ogledalih so otroci risali avtoportrete z ogljem in se pri tem spoznavali skozi umetniški pogled. V senčnem gledališču so otroci lahko preizkusili v igranju s senčnimi lutkami ali opazovali predstavo drugih otrok.

Spretni prsti so ustvarjali tudi z barvnim slanim testom in v mivki, kjer so nastajale najrazličnejše oblike, vzorci in skulpture. Edinstveno izkušnjo je ponujala »skrivnostna galerija«, v katero so se otroci skupaj s starši podali z radovednostjo in pričakovanjem, kaj jih čaka za naslednjim korakom. Vsaka umetnina ima svojo zgodbo ali zanimivost in z veseljem so ji prisluhnili. Za vse, ki radi slikajo, je bila pripravljena tudi slika brez konca, pri kateri se ustvarjanje nikoli zares ne konča, ena ideja se nadaljuje v drugo, ena roka dopolni drugo in nastaja skupna zgodba in to z nenavadnimi slikarskimi pripomočki. Veliko zanimanja je pritegnila tudi poslikava rok s kano, pri kateri so dlani postale prava mala umetniška platna.

Umetnost pa smo poskusili tudi poslušati. Z različnimi inštrumenti in naravnimi materiali smo raziskovali zvoke ter se spraševali, kako bi zvenela slika. Tako so se povezale barve, oblike in zvok v čisto posebno umetniško doživetje.

»Umetniške dejavnosti naj otrokom omogočajo rokovanje z naravnimi in umetnimi materiali, raziskovanje barv, oblik, zvokov, prostora in gibanja ter različne načine izražanja lastnih občutkov, misli in domišljije. Otrok je aktiven in kompetenten posameznik, ki skozi igro, domišljijo in interakcijo med vsemi udeleženimi raziskuje, ustvarja in se uči skozi neposredno izkušnjo (Kurikulum za vrtce, 2025)«.

Jesensko srečanje je bilo tako mnogo več kot le druženje. Bilo je popoldne, prepleteno z gibanjem, umetnostjo, raziskovanjem, igro in ustvarjalnostjo, predvsem pa z nepozabnimi trenutki preživetimi skupaj.

Koordinatorke: Laura, Simona, Maja