Na udaru že od rane mladosti

Različnost ima, kljub številnim prizadevanjem, da temu ne bi bilo več tako, v družbi še vedno negativno konotacijo.

Že pri otrocih v vrtcu lahko opazimo, da prihaja do t.i. poskusov zatiranja različnosti. Otroci so lahko zelo kruti drug do drugega: »Ne smeš narediti ono ali to, saj drugače ne boš več moj/a prijatelj/ica.« Kar bi lahko pretvorili v stavek: "Raje naredi enako kot jaz, ali bodi takšen/a kot jaz, saj te v nasprotnem primeru čaka kazen." Otroci zato raje naredijo oz. rečejo to, kar od njih zahtevajo vrstniki, samo da bi ohranili dobre odnose. Torej lahko vidimo, da se (nehote?) družba, ki teži k enakosti in "preganja" raznolikost, izoblikuje že v zgodnjem otroštvu.

Psihologija družbe 

V družbi se pogosto oz. skoraj vedno oblikujejo t.i. socialne skupine, v katerih je vedno vodilni član. Slednji ima tudi glavno besedo. V vsaki takšni skupini pa se najde tudi najšibkejši člen, ki je nemalokrat tudi žrtev zbadljivk in katerega beseda ni pomembna. Ta oseba je običajno od ostalih oseb v skupini v določenem segmentu različna. Veliko uspešnih posameznikov je v preteklosti izjavilo, da so bili/so zaradi svojega načina ramišljanja ali vedenja, ki morda ni bilo enako razmišljanju ostalih, tarča takšnega ali drugačnega nasilja s strani svojih vrstnikov.

Danes javni linč, v preteklosti grmada

Če pogledamo v preteklost lahko vidimo, da so bili "velikani" svojega časa, ki so razmišljali drugače od ostalih in ki so prišli do največjih odkritij, vedno zatirani. Družba je že v preteklosti zahtevala od svojih ljudi t.i. pokornost.

Očitno se zgodovina, sicer v milejši obliki, ponavlja. Družba naš že od nekdaj vzgaja za ubogljive posameznike, ki bodo brezpogojno ubogali in kimali vsaki besedici. Veliko pa so k temu pripomogli tudi sodobni mediji. V družbi sicer obstajajo norme, ki jih moramo spoštovati in upoštevati, da družba lahko normalno deluje, pa vendar, ali to pomeni, da moramo biti vsi enaki ali da moramo razmišljati vsi enako? 

Veleum, pred svojim časom 

Pred kratkim sem po naključju zasledila citat, enega največjih izumiteljev vseh časov, Nikole Tesle. Citat se glasi: " Vsi smo eno. Ljudje so med seboj povezani z nevidnimi silami."

Ob citatu lahko vidimo, da je bil Tesla res veleum, ki ni bil samo neverjeten izumitelj in genij, pač pa je bilo njegovo razmišljanje močno pred časom. Njegovega citata pa na žalost še danes ni doumelo veliko ljudi.

Nikola Tesla se je sicer rodil 10. julija 1856, zato se ravno v teh dneh spominjamo rojstva tega veleuma. Tesla je doumel, da smo kljub temu, da smo si različni, v svojem bistvu vsi eno.

Zakaj bi potem takem obsojali različnost? Zakaj kimamo mnenju večine, različnost pa obsojamo?

Menim, da je vzrok vsemu temu preprost občutek varnosti posameznika, ki jo ta najde v notranjosti družbe. Kimanje mnenju večine zagotavlja neko varnost in zagotovilo, da bo posameznik varen pred obtožbami in da ne bo izločen iz družbe.

Morda se vodilni v družbi preprosto bojijo, da bi jih drugače misleči izpodrinili, ali da bi se izkazalo, da imajo oni (drugače misleči) prav, sami pa so v zmoti. Možen vzrok obsojanja različnosti pa je tudi zavist.

Vsak je kdaj zavisten, to je dejstvo. A vendar, kam nas je to pripeljalo? Medvrstniško nasilje, izseljevanje s pomočjo sodobnih tehnoloških naprav, je danes močno v porastu. Žrtev takšnega izsiljevanja je ogromno, posledice za njih pa so lahko velike. In kaj je vzrok vsemu temu? Menim, da je glavni vzrok vsemu temu prav nesprejemanje raznolikosti posameznikov, deloma pa tudi zavist. 

Ali je res vse tako »črno«?

Kljub temu pa sem mnenja, da je vsako stvar potrebno pogledati z obeh plati. V zadnjem času spoznavam vedno več posameznikov, ki se upajo izstopati in ki si upajo biti to kar so. Jaz jih imenujem kar »umetniki«, saj so uspeli ohraniti svojo pristnost. 

V zadnjem času se vedno bolj dela na temu, da bi se lahko posamezniki svobodno izražali, pa naj bo to glede njihovih mnenje, stališč, prepričanj, veroizpovedi itd. Priznati moramo, da se je situacija glede spremejanja raznolikosti vseeno izboljšala.

Torej se stvari na različnih področjih le premikajo v drugo smer in vse vendarle ni tako črno. Morda pa vendarle vedno bolj razumemo znan citat veleuma. 

Tekst: Veronika Pirman