Žal nam je ta čas prekrižal tudi načrte za delo. Mnogi delavci so na čakanju, mnogi ljudje pa žal sami zaprti med štiri stene. Zelo se zavedajo, da je bolje potrpeti in biti doma, da ne bi zboleli. A dolgčas je prav tako huda stvar. Današnja tehnologija pa nam vendarle omogoča, da se lahko slišimo s prijatelji preko telefonov. Nekateri pa, pravijo, so naprednejši in uporabljajo novejšo tehnologijo.

Posebno dolgčas je varovancem v domov upokojencev. Naša članica, ki šteje skoraj 97 let, je do nedavnega s pomočjo hodila v park, se družila s sostanovalci in kramljala s sorodniki, ki so jo obiskovali. Sedaj pa je vse drugače. Mučno je, pravi, a sreča, da se korona ni vselila v njihov dom. Delavci se trudijo jim krajšati čas, a kaj, ko jih je premalo. Dan pa je dolg, pravi.

Naši invalidi so zelo veseli vsakega klica, ki jim skrajša dan. Zelo pogrešajo druženja in športne aktivnosti. Res drži, da je rekreacija prijetnejša v družbi.

Žal se pojavljajo tudi razne težave, ki so vezane na dokumentacijo, zato se s posameznikom tu pa tam dobimo v pisarni, da napišemo kakšno vlogo, prošnjo in tudi ugovor. Komunikacija z »bojno« opremo je res malo drugačna, pa vendar gre. Ob upoštevanju navodil glede razkuževanja in nošenja mask gre. Žal se bomo morali privaditi, da je treba prostor prezračiti, razkužiti roke in delovno orodje in se na z masko na obrazu pogovarjati na razdalji. 

Upajmo, da tudi to kar najhitreje mine in bo pandemija le še grenak spomin.

Vsem želim, da ostanete zdravi, vsi skupaj pa si želimo čimprejšnjega srečanja.

Srečno!

Tekst in foto: Dragica Mirnik