Že iz srednjega veka naša gradiška družina drži tradicijo pokanja z možnarji. Ob praznikih, kot so velika noč, 1. maj  in še se najde kakšen vesel dogodek na vasi, da ga je treba potrditi, gradiški »štukarji« to radi storijo. So posebnost današnjega časa, tako da smo zelo ponosni nanje. Trije bratje in njihov oče, ki je poveljnik, so Gradiščani, v svojo skupino pa so privabili može kar iz štirih sosednjih vasi, tako moštvo skupaj s poveljnikom šteje 12 »štukarjev«.

Skupina je zelo inovativna. V njihovi lasti so možnarji (po naše štuki), imajo pa tudi gradiške orglice, s katerimi so se prvič predstavili na 9. srečanju Gradiščanov Slovenije leta 2009, ki je bilo pri nas na Gradišču. Postopek pridobivanja črnega smodnika so zelo poenostavili. Surovin za balast pa imamo na vasi v naravi dovolj. Da je pokanje varno, nam je vaščan Klajnšek iz svojega kamnoloma leta 2009 podaril skalo, težko 8 ton, ki smo jo pripeljali na hrib in jo usidrali v zemljo, ker služi za hrbet štukom od povratnega udara pri eksploziji oz. poku.

Vojniški Gradiščani smo varni pred napadi, čeprav imamo grad Miltenberg, ki je nekoč stal na »Kožuhovi gori« v razvalinah. Vse, kar smo obdržali iz srednjega veka, je volja, štuki in rokovanje z njimi ter moštvo, ki se čez leto pridno uri in to brez »budžeta«, tako da je sposobno obvarovati svoja ognjišča.

Letos 2. junija 2018 ob 13. uri imamo slovenski Gradiščani 18. srečanje pri nas na Gradišču pri Vojniku. »Štukarji« bodo za dobrodošlico našim gostom uprizorili salve iz štukov in gradiških orglic. Prireditev bo javna in odprtega tipa.

Pridite, luštno bo, vstopnine ni, so pa dobrodošli prostovoljni prispevki.

Tekst in foto: Martin Goleš