Čeprav se morda komu zdi, da je dovolj psihično stabilen in se pri njem bolezen ne more razviti, je to prepričanje zmotno. Za depresijo in/ali anksioznostjo lahko zboli kdor koli, še posebej so izpostavljeni tisti, ki se soočajo s kroničnim stresom. Pogosto se bolezni pojavljata pri starostnikih, pri katerih sta velikokrat neprepoznani in neustrezno zdravljeni, kar vpliva na zmanjšanje kakovosti življenja ter zvečanje tveganja za smrt, saj se starostniki, zlasti moški, pogosto zatekajo k samomoru kot izhodu iz stiske.

Depresija in anksioznost se razvijeta, ko pride do pojava motenj v ravnovesju kemičnih prenašalcev (predvsem serotonina, noradrenalina, dopamina) v možganih. O anksioznosti kot motnji govorimo, ko se ob namišljenem ali dejanskem dražljaju pojavi pretirano izražanje strahu ali strah, ki traja predolgo. O depresiji pa takrat, ko se pri posamezniku dlje časa pojavljajo utrujenost, melanholija, pomanjkanje zanimanja za dejavnosti in pretirano odzivanje (jok) na dražljaje. Mnogi simptomi so prisotni pri obeh motnjah, eden takih je bolečina, ki se največkrat pojavlja v vratu, prsih, trebuhu, sklepih, križu, pogost je tudi glavobol ter gastrointestinalne težave. Anksioznost in depresija se velikokrat pojavljata tudi sočasno, pogosto tudi v kombinaciji z drugimi kroničnimi obolenji (npr. s sladkorno boleznijo, z obolenji ščitnice, možgansko-žilnimi boleznimi itd.).

Obe motnji zdravimo z enakimi zdravili, anksiolitiki in antidepresivi. Antidepresivi so zdravila, ki ne povzročajo odvisnosti, njihov učinek pa na začetku jemanja navadno nastopi z zamikom (po 4–6 tednih). V prvih tednih zdravljenja se lahko stanje poslabša, pojavijo se lahko neželeni učinki (prebavne težave, slabost, anksioznost, utrujenost, tremor), ki po 3 do 4 tednih navadno izzvenijo, zato je pomembno, da pacient z jemanjem zdravila vztraja. Za uspešno zdravljenje bolezni je treba antidepresive jemati redno in daljši čas (1 leto ali dlje, glede na presojo zdravnika), da se izognemo ponovitvi bolezni. V primeru jemanja antidepresivov se odsvetuje jemanje pripravkov, ki vsebujejo šentjanževko. Poleg antidepresivov se za zdravljenje uporabljajo tudi anksiolitiki (pomirjevala), ki jih zdravnik predpiše kot dodatek za lajšanje simptomov, ko antidepresiv še ne učinkuje. Učinek teh zdravil nastopi hitro, povzročajo pa odvisnost in toleranco, zato so namenjeni (običajno) le kratkemu času zdravljenja (do 4 tedne). Njihov glavni neželeni učinek je povečana sedacija (umirjenje), zato se je treba izogibati sočasnega jemanja anksiolitikov z zdravili, ki prav tako delujejo sedativno (nekatera zdravila proti bolečini, lokalni anestetiki) ter uživanju alkohola.

Poleg zdravljenja z zdravili so za uspešno zdravljenje obeh motenj potrebni tudi drugi ukrepi. Zelo pomemben je zdrav način življenja, pri čemer se svetuje mediteranska dieta (poudarek na polnozrnatih žitih, sadju, zelenjavi, oreščkih, stročnicah, pustem mesu, piščancu, morskih sadežih), odsvetuje pa se pretirano uživanje sladkih pijač, kofeina in alkohola. Pomembna je telesna dejavnost (študije so dokazale njen pomen v preprečevanju ponovitev depresije) ter izvajanje različnih tehnik sproščanja. K boljšemu terapevtskemu izidu pripomore tudi dodaten vnos B-vitaminov (zlasti B 6, B 12 in folne kisline), kalcija, magnezija, kroma (potencira delovanje antidepresivov), maščobnih kislin omega 3 (povečajo odzivnost možganskih celic na serotonin) in D-vitamina. Več informacij glede zdravljenja obeh motenj z zdravili pa lahko dobite tako od farmacevta v lekarni kot tudi zdravnika.

Tekst: mag. Mateja Kadilnik
Foto: Maja Juhant