Slovenski čebelarji so cenjeni tako doma kot v tujini. Prav tako je cenjeno slovensko čebelarstvo, saj ga odlikuje dobra čebelarska praksa in visoki standardi pri pridelavi medu. Sam med je bogata mešanica 300 različnih kemijskih spojin. In prav pestrost teh spojin je odgovorna za senzorične lastnosti posamezne vrste medu, ki se razlikujejo po barvi, vonju, okusu in aromi.
In kakšne so razlike med njimi:
Akacijev med je skoraj brezbarvne do slamnato rumene barve. Značilno zanj je blagodejni okus in vonj, kar je še posebej odlično sladilo za pijače.
Cvetlični med je po svojih senzoričnih lastnostih zelo pester, saj so čebele nabirale nektar na različnih cvetočih rastlinah. Značilno zanj je, da je svetel in lahko hitro kristalizira. Ugodno deluje na izčrpanost organizma.
Lipov med diši prijetno po lipovem cvetju in mentolu. Je svetlo rumene do svetlo jantarne barve z zelenim odtenkom. Med je lahko nektarnega ali maninega izvora. Uporablja se za lajšanje prehlada in povišane temperature.
Kostanjev med je rjave, jantarne barve, vonj je oster. Vsebuje velike količine cvetnega prahu pravega kostanja, zaradi česar je še posebej cenjen. Blagodejno vpliva na organizem in ga pomirja. Uporablja se tudi v kulinariki, predvsem pri peki potic in različnih vrst peciva.
Smrekov med je rdečerjave barve, diši nežno po smoli, aroma je po sirupu smrekovih vršičkov in zeliščnih bombonih. Smrekov med se priporoča pri kašlju, slabokrvnosti in bronhitisu.
Gozdni med je mešanica različnih vrst mane in se lahko vzorci gozdnega medu razlikujejo po barvi, vonju, okusu in aromi. Zanj je značilno, da v njem ne prevladuje nobena vrsta mane ter da sta okus sladkega in kislega uravnotežena. Gozdni med ugodno deluje pri vnetjih dihalnih poti, živčni napetosti in pri zmanjšani odpornosti organizma.
Hojev med je temno sivorjave barve z zelenimi odtenki. Aroma je značilna po karameli in mleku v prahu. Je posebna vrsta medu, katerega v Sloveniji ni toliko kot ostalih vrst medu. Bogat je z mineralnimi snovmi, ki ugodno delujejo na naš organizem.
Slovenija s svojo raznoliko, pestro naravo kot tudi ugodnim podnebjem omogoča pridelavo različnih vrst medu. Za kar smo tudi edinstveni. Med kot čebelji pridelek pa vsestranski in ga lahko uživamo na številne načine.
Uživamo ga lahko samostojno, tako da ga preprosto zajamemo s čajno žličko ali ga namažemo na kruh. Lahko ga uživamo v kombinaciji z drugimi čebeljimi pridelki, kot so cvetni prah, propolis in matični mleček. Med je lahko dodatek k hrani. Uporabimo ga kot naravno sladilo pri pripravi različnih jedi, kot so omake, marinade, solate in pečenje mesa. Prav tako se odlično poda k različnim vrstam sira in kruha. Med je lahko tudi sestavina v napitkih. Odlično se poda k čaju, prav tako smutijem, jogurtom in koktajlom.
Slovenski med je zelo raznolik prav zaradi raznolikosti pokrajine kot tudi pestrosti flore na posameznem območju, kjer čebele nabirajo nektar ali mano. In prav glede na številne lastnosti je med cenjen ne le kot sladilo, temveč tudi kot dodatek v prehrani, lajšanju raznih tegob, ki nas pestijo v prehodnem obdobju, pa tudi uporaben v kozmetične namene. S tako široko uporabnostjo je med cenjen tako doma kot tudi v tujini.
Tomaž Samec, Svetovalec za varno hrano pri Javni svetovalni službi v čebelarstvu
