Gre namreč za dovolj dolgo obdobje, v katerem lahko že občutimo kje so bili prej prisotni negativni vplivi alkohola, ki jih nismo nujno povezovali s pitjem. Nekateri, ki se odločijo za prenehanje, zelo hitro poročajo o boljši kakovosti spanca, o bolj zdravi koži, o boljši presnovi, o večji telesni zmogljivosti in boljšem imunskem sistemu. Vplivi se ne poznajo samo na telesni ravni, ampak tudi na drugih področjih našega življenja, kot so boljši odnosi z bližnjimi in učinkovitejše soočanje z vsakodnevnimi izzivi. To obdobje lahko izkoristimo za gibanje na prostem, druženje s prijatelji na sprehodih in za ostale aktivnosti, za katere prej mogoče nismo našli časa ali energije. Vse to lahko že v kratkem času izboljša naše počutje.

Sodelavka NIJZ in psihologinja Karmen Henigsman, ki deluje na področju alkohola, je poleg tega izpostavila, da Slovenci gradimo kulturo, ki slovi po stiku z naravo, pohodništvu in športu na splošno. Kulturo, ki prisega na povezanost z lokalno skupnostjo in solidarno pomoč v stiski, čemur smo lahko pogosto priča. Na drugi strani pa predstavljamo tudi mokro kulturo, ki je prepojena z običaji pitja alkohola, ki nas spremljajo vse od dogodkov ob rojstvu do dogodkov ob smrti: “Še vedno smo na stopnji, ko si težko predstavljamo druženje brez alkoholnih pijač, kljub temu da nas vsakodnevno oblegajo novice o prometnih nesrečah, kriminalnih dejanjih, nasilju in zdravstvenih težavah, ki jih lahko neposredno povezujemo s pitjem alkohola.”

Dodala je, da je z alkoholom neposredno povezljivih kar 200 bolezenskih stanj in poškodb. Slednje ne predstavlja tveganje zgolj za osebe, ki so zasvojene z alkoholom, ampak tudi za osebe, ki pijejo na tvegan ali škodljiv način. “V teh kategorijah vsaj enkrat letno pije približno 55 % Slovencev, starih od 18 – 74 let. Najvišji odstotki so značilni za obdobje 18 – 24 let, kjer so tudi komaj zaznavne razlike med spoloma. Visoka je tudi registrirana poraba alkohola, ki je v letu 2022 znašala 10 l čistega alkohola, kar pomeni, da je vsak posameznik, starejši od 15 let, v povprečju porabil  95 l piva, 35 l vina in 3,6 l žganih pijač. Neregistrirana poraba alkohola vse te številke še zvišuje. Vsako leto se na dnevni ravni zgodita vsaj dve smrti, ki sta neposredno povezljivi s pitjem alkohola. Glede na trend, to pomeni v povprečju 850 smrti na leto. Vse te izgube bi lahko in bi jih želeli preprečiti,” pojasni Karmen Henigsman.

Nadaljuje, da so vplivi alkohola lahko tudi širši, saj lahko zmanjšuje naše zmogljivosti za delo, poglablja naše osebne stiske, tesnobne občutke in ogroža naše medosebne odnose, saj velikokrat posledice utrpijo tudi svojci in naši bližnji. “V tem tednu NACOA – društvo za pomoč otrokom alkoholikov, tudi posebej obeležuje mednarodni teden otrok alkoholikov, ki se morajo zaradi zasvojenosti starša prezgodaj soočati z negativnimi posledicami pitja alkohola. Pomembno je, da pozornost posvečamo tudi tem in s sodelovanjem v akciji pokažemo solidarnost do svojcev,”  kot pomembno poudari Karmen Henigsman.

Na NIJZ smo preko programa Skupaj za zdravje, po Sloveniji vzpostavili možnost svetovanja za opuščanje tveganega in škodljivega pitja alkohola, ki je v lokalnem centru za krepitev zdravja ali zdravstveno vzgojnem centru, ki se nahaja v zdravstvenem domu, brezplačno dostopno vsakomur, ki želi pobliže pogledati svoj odnos do alkohola in ob podpori strokovnjaka najti način, kako lahko najbolj učinkovito zmanjša svoje pitje alkohola. Tako bosta lahko takšna zdrava izbira in uspeh tudi vir veselja in povezanosti, kot se glasi geslo letošnje akcije.

Za konec je Karmen Henigsman napovedala tudi obeležitev Dneva brez alkohola, ki ga bomo letos na NIJZ organizirali že šesto leto, in sicer bo v ta namen po Sloveniji potekalo 9 dogodkov konec marca in v začetku aprila.