Klopni meningoencefalitis je virusna bolezen možganske ovojnice in centralnega živčnega sistema. Pri tej bolezni na mestu vboda klopa praviloma ne opazimo kožnih sprememb. V 7 do 14 dneh po okužbi se lahko pojavijo simptomi in znaki, ki so podobni gripi – utrujenost, slabo počutje, bolečine v mišicah, vročina, slabost in glavobol. Za tem se pojavi obdobje, ko se bolnik počuti bolje, vendar se nato stanje lahko hitro poslabša in vodi tudi do nezavesti ali smrti, zato moramo pravočasno ukrepati. Pri zdravljenju klopnega meningoencefalitisa je nujno zniževanje telesne temperature, lajšanje bolečin, kritje tekočinskih in elektrolitskih potreb in poskus zmanjšanja otekanja možganovine. Bolezen lahko učinkovito preprečimo s cepljenjem, ki je priporočljivo za vse, ki se veliko zadržujejo v gozdu in naravi nasploh. Cepljenje je mogoče v vseh območnih enotah Nacionalnega inštituta za javno zdravje in tudi pri izbranih zdravnikih.
Lymska borelioza ali kratko borelioza je zelo pogosta in nevarna bakterijska bolezen. Zanesljiv znak, da smo okuženi z bakterijo, je rdečkasta lisa, ki največkrat nastane na mestu klopovega vboda, lahko pa tudi drugje po telesu. Rdečina na koži je v obliki obroča, ki sčasoma na sredi zbledi, na zunanji strani pa rdeča barva ostane. Znaki borelioze navadno izbruhnejo v 2 do 10 dneh po klopovem ugrizu, okužena oseba lahko občuti tudi gripi podobne znake. Nezdravljena bolezen lahko pozneje prizadene različne organske sisteme in povzroči tudi invalidnost. Zato je toliko bolj pomembno, da takoj ob pojavu značilne rdečkaste lise poiščemo pomoč pri zdravniku, saj je zdravljenje z antibiotiki praviloma vedno uspešno.
Če se gibljemo v območjih, ki so ugodna za preživetje klopov, je prav, da se ustrezno zaščitimo. Priporočljivo je nositi oblačila, ki pokrijejo čim večjo površino kože, so gladka in svetlih barv, saj tako klopa hitreje opazimo. Za dodatno odganjanje klopov uporabimo repelente. Ti vsebujejo različna eterična olja, snovi rastlinskega izvora ali sintetične snovi. Lahko jih nanašamo po razkriti koži (vedno čez zaščitno kremo proti soncu) ali pa jih razpršimo po oblačilih. Ne smemo jih nanašati na sluznice ali na poškodovano kožo.
Takoj po vrnitvi iz gozda je pomembno, da se natančno pregledamo, oprhamo, umijemo lase in takoj odstranimo morebitne prisesane klope. Za odstranitev klopa uporabimo pinceto, s katero zagrabimo klopa čim bližje koži in ga izpulimo naravnost navzgor z odločnim potegom iz kože. Pri odstranjevanju klopa se odsvetuje uporaba olj, krem ali mazil, saj z njimi situacijo zgolj poslabšamo. Po odstranitvi mesto ugriza razkužimo ali speremo z milom in vodo. V primeru, da delček klopa ostane v koži, to ne predstavlja posebne nevarnosti. Možnost okužbe se ne poveča, lahko pa to povzroči neprijetno gnojenje. Če delčka klopa ne uspemo odstraniti takoj, preložimo poskus odstranitve tega delčka iz kože na naslednji dan. Mesto, kjer se je klop nahajal, opazujemo vsaj mesec dni zaradi morebitnega pojava značilne kožne spremembe. Želimo vam, da preživite čim več lepih trenutkov v naravi, pred tem pa ne pozabite na ustrezno zaščito pred klopi!
Avtorici: Mojca Cvikl, študentka farmacije
Mateja Kadilnik, mag. farm., spec.
