Celiakija se pojavlja tako pri otrocih kot pri odraslih in diagnosticiranih bolnikov s to boleznijo je vedno več. Ocenjuje se, da naj bi bilo v razvitem svetu prizadetih kar 1–2 % ljudi. Razlog za naraščanje števila obolelih tiči v večji prepoznavnosti bolezni in tudi boljši ozaveščenosti ljudi v zvezi s potekom bolezni in večji skrbi za lastno zdravje.

Bolezen se izrazi pri osebah z genetsko predispozicijo, v kombinaciji z nekaterimi okoljskimi dejavniki (kot je stres) in vnosom glutena s hrano. Gluten, zaradi katerega se pojavijo simptomi, je skupek beljakovin, ki jih najdemo v pšenici, ječmenu in rži, podobne beljakovine pa najdemo tudi v ovsu, vendar te za večino bolnikov s celiakijo niso škodljive. Gluten povzroči uničenje resic sluznice tankega črevesa, zaradi česar pride do zmanjšanja funkcije črevesa in motnje v vpijanju hrane, saj sluznica ni več sposobna vsrkati dovolj hranilnih snovi v kri. Klasični znaki celiakije, kot so driska, napenjanje in bolečine v trebuhu, hujšanje se izrazijo pri manj kot 50 % obolelih. Veliko pogostejši so atipični simptomi, kot je zaostanek v razvoju in rasti, zapoznela puberteta in amenoreja (odsotnost menstruacije), anemija zaradi pomanjkanja železa, zgodnja osteoporoza, nevrološke motnje, povišani jetrni encimi, artritis, poškodbe zobne sklenine, pogoste afte ustne sluznice, izpadanje las, krhki nohti.  Pojavi se lahko tudi dermatološka sprememba – Duhringova bolezen, ki se izraža kot srbeči žuljasti izpuščaji na licih, zunanji strani komolca, kolenih, lasišču ter na zadnjici. Bolniki v akutni fazi bolezni pogosto tudi ne morejo prebavljati disaharidov, predvsem laktoze, zato se lahko intoleranca na gluten zamenja z alergijo na mleko in hipolaktazijo (pomanjkanje encima laktaze).

Glavni način zdravljenja celiakije je brezglutenska dieta, pri kateri izločimo vsa žita, ki vsebujejo gluten. To so pšenica, ječmen (ješprenj), rž, oves (ta sicer pri večini bolnikov ne povzroča težav), pira (prvobitna vrsta pšenice), kamut (križanec med pšenico in ržjo) in tritikala. Problematičen je lahko tudi gluten ali moka, ki se znajdeta kot dodatek v predpripravljenih živilih, ki ju ta naravno sicer ne vsebujejo, zato je treba pri vsakem živilu preveriti odsotnost glutena. V živilih, ki jim je bil odstranjen gluten in so označena kot »brez glutena«, je ta sicer še vedno lahko prisoten, vendar v koncentraciji manj kot 20 mg glutena na kg živila. V akutni fazi bolezni se je treba izogibati tudi živilom z laktozo in saharozo. Izboljšanje se pojavi že po 48 urah od začetka dietnega zdravljenja, popolna remisija pa čez več tednov. Sluznica tankega črevesa se obnovi šele po več mesecih.

Znanstveniki preizkušajo tudi druge metode zdravljenja, vendar nobena, z izjemo upoštevanja brezglutenske diete, še ni prenesena v klinično prakso. Tako so preizkusili različne probiotične seve, ki bi preko preoblikovanja sestave mikrobiote v črevesju izboljšali simptome celiakije. Vendar trdnih dokazov o delovanju kakšnega probiotičnega seva še ni. Za zdravljenje celiakije preizkušajo na primer tudi načrtno okužbo z glistami (Necator americanus), saj naj bi terapija z njimi zmanjšala vnetje črevesne sluznice.

Poznavanje znakov celiakije je pomembno, saj lahko s pravočasno diagnozo in ukrepanjem preprečimo morebitne poznejše zaplete. Pri izraženih znakih in sumu na bolezen zdravnik najprej v krvi določi prisotnost protiteles, ki so značilna za celiakijo. V primeru pozitivnih vrednosti pa je treba diagnozo potrditi še z gastroskopsko biopsijo dvanajstnika oz. tankega črevesja.

Mateja Kadilnik, mag.  farm., Lekarna Vojnik
Foto: svetovni splet

Lekarna Vojnik je od ponedeljka do petka odprta med 8. 00 in 18. 00, sobote od 8. 00 do 12. 00. 
Pozdravlja vas kolektiv Lekarne Vojnik.