Po vzoru češkega sokolstva, ustanovila sta ga leta 1862 Miroslav Tyrš in Jindrich Fügner, se je sokolsko gibanje kmalu razširilo tudi v naše kraje. Že leta 1863 je Stevo Mandič v Ljubljani ustanovil društvo »Južni Sokol«, ki je bilo zaradi takratnih političnih razmer kmalu razpuščeno. Ponovno je ideja o sokolstvu zaživela leta 1868 z ustanovitvijo Telovadnega društva Sokol v Ljubljani. Kmalu za tem so sledile ustanovitve sokolskih društev v Novem mestu, Trstu, Gorici, Trbovljah. V Celju je bil ustanovni občni zbor »Celjskega Sokola« pod vodstvom dr. Josipa Vrečka 31. julija 1890.

Po vzoru celjskih Sokolov je bilo leta 1920 ustanovljeno vojniško društvo Sokol, ki je delovalo na narodnem, telesnovzgojnem in kulturnem področju. Dejavnost društva se je odvijala v prostorih takratne osnovne šole z malo telovadnico, kar je omogočal takratni šolski upravitelj Peter Jankovič, ki je bil tudi tajnik sokolskega društva. Društvo je polno zaživelo v tridesetih letih, ko so prišli v Vojnik trije mladi učitelji, Oskar Venturini, Tone Zorko in Drago Rebernik, ki so pritegnili v sokolske vrste številne nove člane. Članstvo društva se je iz leta v leto večalo, zato so se kmalu pokazale potrebe po pozidavi lastnega sokolskega doma. Pod vodstvom Janka Jerale je bil ustanovljen gradbeni odbor, ki je najprej poskrbel za ugoden nakup gradbene parcele in po več kot desetletnem iskanju ustreznih finančnih sredstev začel avgusta 1937 graditi sokolski dom.

 "Vojnik ima nov Sokolski dom, ki nosi ime po kralju Petru II," je bilo zapisano na 126. strani Vestnika Sokolske župe Celje za leto 1938. Ustvarjeni so bili vsi pogoji za nemoteno delovanje društva Sokol, še več, delovanje članov društva se je razširilo še na kulturno področje z ustanovitvijo kulturniške sekcije, ki je vključevala dramsko skupino z zelo nadarjenimi igralci in knjižnico. Dramska skupina je pripravila tudi do tri predstave na leto z več ponovitvami.                                                                                                                      

Na začetku II. svetovne vojne je okupator društvo razpustil, arhiv uničil, skoraj vse pomembne člane društva pa aretiral in pregnal v izgnanstvo, največ v Srbijo. Po vojni je bil dom nacionaliziran in je prišel pod upravljanje TVD Partizana, nato pa je bil na nepojasnjen način priključen Športni uniji Slovenije. Od leta 1989 ga je imel v najemu Branko Špeglič, ki jev njem uredil squash center in ga leta 2000 uspel odkupiti od Športne unije Slovenije. Po letu 2010 je bil lastnik Boštjan Marolt, letos pa je prostor odkupila Občina Vojnik, ki bo domu vdihnila novo vsebino.

Besedilo in foto: Jože Žlaus