V soboto, 9. julija 2022, smo Vojničani na pobudo domačega župnika Antona Pergerja in v organizaciji Bena Podergajsa doživeli čudovit romarski dan. Pot nas je z dvema avtobusoma vodila v Zasavje, najprej na Zasavsko sveto Goro. Idealno vreme, ki nas je spremljalo, nam je ob prihodu na vrh omogočilo pogled na Julijce, na Triglav, Snežnik, Nanos, Storžič, Kamniške planine, Uršljo goro in Roglo. Bili smo na nadmorski višini 852 m. Ob glasnem zvonjenju zvonov nas je sprejel župnik iz Kisovca, Janez Mrak, ki je soupravitelj župnije. Na Zasavski sveti Gori je več kot trideset let za cerkev in cerkvena poslopja skrbel Maks Kozjek, velik Marijin častilec, ki je vse od začetka Marijinih prikazovanj v Madžugorju redno romal tja. Z medžugorsko župnijo je povezal tudi Zasavsko sveto Goro, saj je postavil prvo kapelo na svetu v čast medžugorski Mariji, Kraljici Miru. Postavil je tudi zgradbo, kjer je želel, da dobi svoje bivališče komuna za odvisnike, a se prebivalci s tem niso strinjali. Jaslice, ki so postavljene pred cerkvijo, so podarili slovenski zdomci. Cerkev je posvečena Marijinemu rojstvu. V cerkvi je kipec Marije kot dojenčka, manjši kipec pa je tudi v čudoviti kapeli. Romarji smo zapeli v cerkvi in v kapeli. Lepa cerkev z zanimivim okoljem vabi romarje in popotnike, ki se lahko okrepčajo v bližnjem Planinskem domu. Tudi mi smo se.
Pot smo nadaljevali do Moravč, kjer smo si ogledali
župnijsko cerkev svetega Martina. Sprejel nas je Leon Lavrič, ki nam je
predstavil zgodovino župnije in cerkve in nam povedal tudi vse o Limbarski
gori. Pred cerkvijo nas je pogostila nekdanja sokrajanka Marjana. Vabila nas je že
Limbarska gora. Z nje je bil spet čudovit razgled po slovenskih vrhovih, v
dolini pa je bilo videti staro cesto in avtocesto proti Ljubljani. Drobne planinske
rože so nas seznanile, da smo res visoko, in sicer na višini 774 m. Ime je gora
dobila po lilijah, ki so nekoč tu cvetele. V cerkvi svetega Valentina smo imeli
sveto mašo. Pri maši smo vsi peli, posebej pa so nastopile še Ljudske
pevke Taščice.
Sledilo je okusno kosilo v bližnjem gostišču. Gostilničar
nam je razložil, kaj vidimo v okolici. Polni lepih vtisov smo zapustili
Limbarsko goro. Pot nas je vodila do Prebolda, kjer nas je v cerkvi pričakal
prijazen napis, s katerim nas je pozdravil domači župnik Srečko Hren. Pokazal
nam je lepote cerkve svetega Pavla, nato pa smo si ogledali razstavo cvetja,
kvačkanih izdelkov in čipk gospe Tončke. Res smo imeli kaj videti. Z lepimi
občutki, polni novih vtisov in spominov ter okrepljeni za naslednje dni smo se
vrnili domov. Hvala vsem, ki so romanje organizirali.
Tekst in foto: Milena Jurgec
×
Sledi dogajanju
Naroči se na brezplačno tedensko e-izdajo in bodi na tekočem o dogajanju v občini Vojnik!