Tik pod cerkvijo je planinski dom, kjer prijaznost zaposlenih dodaja lepoti te gore svoj čas. Ja, ampak do sem gor je bilo treba priti! Leta nam ne prizanašajo, nam je pa zato Tomi s svojim tempom lajšal vdih in izdih … Tudi počitkov je bilo ravno prav. Čeprav ni bilo snežno-zimskih pohodov, smo za ta prvi daljši pohod, ki po datumu spada v zimo, a po vremenu že v pomlad, telesu privoščili dober korak in duši lepoto šelestenja gozda.
Pozdravljali in presenečali so nas zvončki, petje ptic in lepi razgledi. Ščepec notranjemu miru je dodal križev pot … . in na vrhu se nam je pridružil še predsednik društva, Ivan.
Po ogledu cerkve smo posneli skupno fotografijo, nato pa je sledila nenačrtovana ježa. Najprej je konjička Tončka zajahala Nataša, ki je imela rojstni dan. A bilo je preveč vabljivo! Še nekaj se nas je povzpelo v sedlo.
Dobre volje smo se vračali proti avtobusu. Vsega je bilo. Ob lepih mislih, ki smo jih pohodniki dobili od Polone in Tomija, se je vsak zamislil! Vsak dan bi si lahko podarili lepo misel! Dobro željo! Poklonili lep trenutek, dan, kot smo ga danes dobili podarjenega mi. Hvala vam za lepo izbrano pot, strpno in odgovorno vodenje ter lepe misli! Naj ostanejo spomin in želja, da se še vidimo na naslednjih poteh tudi v takem številu!
Tekst in foto: Zvonka Grum




