Prireditev je potekala ob Mihaelovi kapeli, kjer so učenci šole izvedli kulturni program in pomagali obrati trto. Prvi grozd je utrgal gospodar, gospod dekan Alojz Vicman. Na prireditvi so sodelovali še Oton Samec, ki je prebral pismo botra Mihaele, gospoda Draga Medveda. Njegove besede so namenjene nam vsem, ne samo otrokom.

»Že Slomšek je zapisal, da daje otrokom sladko grozdje, odraslim pa dobro vino. To je priložnost, da se skupaj veselimo pridelka in da uživate v tem lepem sadu. Grozdje je kot sadež zelo zdravo in uporabno na mnogo načinov. Seveda se veselimo tudi dobrega vina, ki nam ga da. To vam govorimo zato, da bi dovolj zgodaj spoznali lastnosti te pijače, ki jo mnogi obtožujejo za marsikaj hudega v družbi, toda to izvira iz neznanja in nerazgledanosti. Piti pijače, ki vsebujejo alkohol, se je treba naučiti kakor poštevanko. Le tako se lahko izognemo težavam in nesporazumom s samim seboj. Zavzemam se za to, da bi v šolah uvedli predmet Kultura pitja in omizja. Gre za etični kodeks, kako se obnašati do pijače, ki vsebuje alkohol. Že stari kitajski modrec Konfucij je zapisal, da za pijanost ni krivo vino, ampak tisti, ki ga pije. V naših rokah je torej ključ, ki nas vodi v trezne presoje in nas vodi stran od prekomernega pretiravanja v vseh stvareh v življenju. Vino je bilo ustvarjeno, da človeka osrečuje in mu krepi zdravje. Tega se je treba naučiti; učite se pa od svojih starejših vzornikov, vendar nikar ne sledite tistim, ki pravijo, kako je tisti, ki lahko veliko pije in ni pijan, »kul« in »jack« in ne vem, kaj še vse. Tak, ki preveč pije, ne more biti nikomur za zgled, najmanj pa vam, mladim. Že blaženi Slomšek je napisal, da pijanec je navaden tat, ker dela iz vina trat. Kot boter te trte se iskreno zahvaljujem gospodu dekanu Alojzu Vicmanu, da jo je vzel pod svoje okrilje v tem našem lepem kraju, ki je tudi Slomškov kraj lepega spomina; gospodu Viktorju Štokojniku, viničarju Mihaele, ki je tudi sam častitljiv vinogradnik in pridelovalec odličnega vina, da čez vse leto skrbi za to trto, da je zdrava in da obilno rodi; gospodu Otonu Samcu, ki kakor dobri duh bdi nad vsem, kar se dogaja okoli nje; Vinogradniškemu društvu Vojnik in predsedniku gospodu Mirku Krašovcu, Krajevni skupnosti Vojnik in gospodu Jezerniku, Turističnemu društvu Vojnik in gospe Zvezdani Stolec ter ne nazadnje vodstvu naše šole. Ko gledam te potomke po drugih krajih, vidim, da so jih ogradili z visokimi ograjami in jih dali pod ključ, da jim nepridipravi ne bi škodili. V Novi Cerkvi tega nimamo, ker ljudje sami pazijo nanjo. Naj ob tem spomnim na stara svetopisemska pravila o trgatvi: v vinogradu je vedno moral ostati še kakšen grozd za vojne sirote in vdove. Veljalo je tudi, da ko gre zadnja brenta iz vinograda, roma prvi koš gnoja v vinograd. Gospodar grozdno jagodo natakne na rozgo, da da trti spet piti. Skratka, vračamo ji to, kar smo ji vzeli. Kot vidite, nas lahko trta nauči mnogih modrosti. Tako naj ostane, saj je to znak, da smo kulturni in spoštljivi drug do drugega in do svoje dediščine. Naj vam letošnji pridelek služi zdravju in vsemu dobremu! Lepo vas pozdravljam in sem v duhu z vami.«

Prireditev se je nadaljevala s stiskanjem grozdja, pri delu so Ediju Tratniku pomagali učenci. Po opravljenem delu smo se vsi okrepčali z dobrotami iz Markove kuhinje, ki so jih ponudili delavci TD Nova Cerkev, in drugimi jesenskimi dobrotami ter seveda s sveže stisnjenim grozdnim sokom.

Tekst in foto: Lea Sreš