Potovanje po pestrem izboru vsebin smo pričeli s čarobnim svetom glasbe. Najmlajši skupini otrok sta poslušali ali pripevali k poznanim pesmim, njihove nožice pa so cepetale in se vrtele v plesu, ki ga je spremljal zvok klaviatur, na katere so lahko poskusili tudi sami zaigrati. Zaradi izjemne vneme, ki so jo pokazali ob igranju na instrument, lahko zagotovim, da glasbenih virtuozov v našem vrtcu ne bo manjkalo. Starejši otroci so odkrivali Orffov svet glasbe preko govora, petja in plesa.

Ob obisku kipa fatimske Marije, ki je romal po naši župniji ob 100. obletnici prikazovanj v Fatimi, smo tiho sklenili roke, Mariji v čast peli pesmi in se ji priporočili v varstvo. Otroci so spoznali zgodbo o fatimskih pastirčkih in jo doživeli tudi ob prisrčni dramatizaciji.

Z željo, da se otroci ob različnih dejavnostih med sabo spoznavajo in družijo, so po skupinah lahko mešano prehajali. Svoja obzorja so širili v matematiki, likovni umetnosti, naravoslovju … Najmlajši so med prstki čutili kremenčev pesek, z njim gradili, ga opazovali med sipanjem in raziskovali v samostojni igri. Prstne barve so jim odkrivale še nepoznana vedenja o mešanju barv, jesenski plodovi in čudovito obarvani listi pa so kar klicali po izdelovanju različnih preprostih glasbil in sovic. Vedno bolj živa in močna ekološka osveščenost je vodila do ideje, da so otroci iz odpadnega materiala izdelali tudi uporabna stojala za svinčnike.

Strah, ki je znotraj votel, okrog ga pa nič ni, smo iz otroških glavic preganjali z zabavno lutkovno igro o Strahcu, ki je želel, da se ga bojijo medved, zajček, muca, miška in seveda otroci – pa se je vsak bal česa drugega – čebel, lovca, lisice, mačke … samo njega ne! Razočaran, ker ni bilo nikogar, ki bi ga še lahko strašil, je odšel v svet z obljubo, da ga nikoli več ne bo nazaj.

Čudovita jesenska narava in prijetna toplota sonca sta nas vabili, naj brž pridemo iz igralnic na plan, se nadihat svežega zraka in zavriskat od silne življenjske energije, ki kipi v nas. Med pohodi smo lovili padajoče liste z dreves, prisluhnili pesmi vetra v krošnjah in klokotanju bistre vode manjšega potoka, pod nos pa so nam dišale gobe in kostanj in drugi plodovi tega najbolj rodovitnega letnega časa.

Prijetno jesensko vreme še vedno nagovarja, naj se odpravimo v gozd, na travnik, ob jezero, na bližnji hrib … po nove dogodivščine, ki jih bomo hranili v srcu in jih z zgodbami obujali v dolgih zimskih večerih, ki bodo kmalu potrkali na vrata.  

Pozitivni odzivi otrok, motiviranost in veselje pri sodelovanju ob vseh pripravljenih dejavnostih so nam dali potrditev, da so bile le-te dobro, premišljeno in strokovno izbrane. Veselimo se dni, ko je v vrtcu malo drugače, še bolj pa nas veselijo zadovoljni otroški obrazi, dobra volja in iskreni nasmehi, ki se širijo iz naših igralnic.

                                                                                                            
Tekst: Aleksandra Ambrož
Foto: Erika Jus