Ta lepa misel me je zgodaj zjutraj spremljala, ko sem odhajala od doma, da pospremim naše člane, ki so se veselili tradicionalnega srečanja invalidov na Kopah. Letos je bil ta dogodek še posebej slaven, saj ZDIS praznuje 50 letnico delovanja. Letošnje geslo je »praznujemo preteklost in izboljšujemo  prihodnost«

50 let je za nami in s tem res dolga prehojena pot z enim ciljem: izboljšati položaj invalidov! Naše društvo se vseslovenskega srečanja invalidov na Kopah udeležuje že vrsto let. Letos smo se že zgodaj zjutraj odpravili na pot. Že na avtobusu so člani med seboj klepetali in se pogovarjal na kateri del Kop se bo kdo odpravil. Mnogi so se veselili proslave in glasbe, nekateri pa so z veseljem pričakovali prijatelje drugih društev s katerimi se bodo družili.

Na začetku prireditve so nam božale srca ljudske pevke. Prisotne je pozdravila predsednica društva Stanka Tamše, ki je tudi »motor« te prireditve. Slavnostni govornik JE BIL Vladimir Kukovica, direktor fundacije invalidskih organizacij. Prisotne so pozdravili  župan občine Slovenj Gradec Andrej Čas , župan občine Meslinje Bojan Borovnik . Predsednik ZDIS Drago Novak je prisotne pozdravil in nam čestital ob praznovanju ter poudaril pomen delovanja ZDIS in trud za izboljšanje položaja invalidov. Sama sem se zahvalila v imenu koordinacije celjske regije Stanki Tamše in organizatorjem, ki svoj čas, delo in znanje poklonijo , da se imamo vsi lepo, da se družimo in spoznavamo nove prijatelje in z njimi tkemo vezi, ki so še kako potrebne, da lažje prenašamo in sprejemamo invalidnost in vsakodnevne tegobe.

Tudi na najstarejše udeležence niso pozabili. Prejeli so spominčke z lepimi željami in ponosni smo, da se tudi starejši invalidi radi udeležijo takega srečanje. Sledila je še sveta maša, katere so se nekateri prisotni udeležili, nekateri pa so sodelovali pri športnih igrah. In naša Marija je tudi osvojila prelep spominski pokal. Sledilo je druženje in ples ob odlični glasbi, pohodu in petju.

Dan je kar prehitro minil in verjamem, da bi se imeli še kaj za pogovoriti. A žel, treba je bilo zaključiti in se vrniti proti domu. Na avtobusu smo peli in obujali spomine ne trenutke, ki smo jih preživeli s prijatelji na srečanju.

Hvala spoštovani člani, saj brez vas bi ta dogodek ne bil tako lepo  in nepozabno doživet. Hvala organizatorjem in verjamem, da bomo vsi šli za soncem in odgnali senco, ki nam kdaj pa kdaj zasenči sonce.

Srečno in ob letu spet na veselo druženje.

Tekst in foto: Dragica Mirnik