K sreči ali pa po božji milosti ima naša generacija v svojih vrstah kar dva duhovnika, Jožefa Lipovška in Mateja Jakopiča. Zelo smo ponosni nanju, predvsem pa smo hvaležni njunim staršem in dolgoletnemu župniku Antonu Pergerju, ki je našo vojniško veroučno generacijo skoraj vseh osem let učil ponižnosti, hvaležnosti in vere. V veroučna spričevala nam je v osmem razredu namesto številčne ocene znanja zapisal: »Oceno ti bo na koncu življenja podal Bog.« S hvaležnostjo do gospoda Pergerja smo letos tudi njega povabili na obujanje spominov.

Naše srečanje se je z neštetimi objemi in veseljem začelo pred župnijsko cerkvijo Svetega Jerneja v Vojniku. Od tam nas je večina peš odšla do Svetega Tomaža nad Vojnikom, kjer je v slikoviti cerkvici daroval sveto mašo naš dragi sošolec in duhovnik Jožef Lipovšek, na daljavo pa se je iz Marijinega Lurda iz Francije, s pomembnim sporočilom o goli resnici in v resnico oblečeni laži, z video posnetkom javil naš drugi dragi sošolec, duhovnik, vojaški vikar in slovenski častnik Matej Jakopič. Vzdušje je bilo prekrasno. Pri sveti daritvi smo se spomnili tudi sošolcev, ki sta že v večnosti, Vinka Podergajsa in Mateja Resnika, ter vseh naših učiteljev. Gospod Perger je svoje nekdanje učence in naše sošolce iz Nove Cerkve, Socke in Šmarnega v Rožni Dolini nagovoril s svojim veselim glasom in izbranimi besedami, ob čemer je iz veroučne knjige za 1. junij 1980 prebral seznam prvoobhajancev v Vojniku. Navdušenje nad slišanim je bilo popolno.

Popoldne se je naše radostno druženje nadaljevalo v planinskem domu pri Svetem Tomažu, kjer smo najvztrajnejši dočakali nov dan in si obljubili, da se prihodnje leto spet srečamo. Takrat bo to v Črni na Koroškem, v župniji, kjer naš Joži opravlja svoje poslanstvo dušnega pastirja.

Avtorice in organizatorke: Irena Operčkal Zakonjšek, Mateja Mušič Gorenšek, Milena Delčnjak, Nataša Krajcar Hribernik in Suzana Kos Ravnak