Vreme nad Vojnikom; te dni še spremenljivost zraste v hitre preobrazbe letnih časov. Videti je, kot bi bilo tri dni poletje, tri dni jesen in kakšen dan, ko se oblak odtrga, pa že potrka zima. Na dimnikih je videti toplico zraka, ki se razkraja v koprneč dim, kot bi se zbujal in iskal smer proti izhodu. Temne okrogline, kot lisasti mehurčki, počasi prehajajo v zračno maso. Ta bi na deževen dan lahko dobila gmotno obliko, ki zadrži pred odhodom iz hiše.

Trening si ta čas organiziramo zunaj. Ker so tla dodobra vlažna, za športnika pa je tudi bistvenega pomena vzdušje, kreneva v zavetje krošenj vojniškega gozdu zgoraj za cerkvijo Sv. Marije Device. Kar na obronku se znajdeva. Ob vstopu v zeleno se ustaviva ob ograji.

Raztezne vaje so lahko mati narava, sploh če imaš od poprej zategnjene ali le zaspane sklepe. Bodisi je to od dela, ali pa sploh od aktivnosti dan ali dva nazaj. Enako pomembno je po tem razteg vključiti v že ogrevalno fazo. Sočasno z močnejšimi vajami dosežem, da v tem vremenu vadeči, ki ga spremljam, zadiha in to še dosti bolj na polno.

Ena od vaj, ki jo lahko narediš sam, je predklon – zaklon ob klopi. Znotraj, ko dežuje, uporabiš kar oporni stol, mizo. Jaz sem bolj za pripomočke v naravi. Kar je pri roki, to sem vajen uporabiti. Drže za ograjo do prsi (težišče je na peti) greš v predklon. Po tej sliki narediš obratno, pojdeš oporno, na razprtih dlaneh na ograji, v zaklon. Ta čas obtežiš bolj prste na stopalih. Premik bokov začenja trebušna podpora.

Čar vaj je v počasnem pristopu. Brezglavi začetki zakomplicirajo še tako enostavne vaje. Vaje, ki  so na prvi pogled enostavne, se z nedoslednim pristopom zlahka spremenijo v mučilnico. Tako je potem odrešitev bolečina ali pa pogled od strani na uro, v smislu kdaj že končamo. Tega si skoraj nihče vsaj zavedno ne želi. Vsi bi bili raje učeni, s tem, ko poudarimo ugodnosti in skrijemo pomanjkljivosti. Za to, da si po 30. letu spraviš življenje v funkcionalne tirnice, je bistven notranji klik. Vse je v glavi. Da se lotevaš stvari zato, ker želiš ... zaradi boljšega sebe, to je najboljša motivacija. Lahko pa to prejemaš postopoma z osebnim treningom. Za uspeh obstaja dolga pot, polna doživetij.

Marjan večkrat, tudi med treningi pove, poudari: "Vsak dan, še tisti, ko ni treninga, načrtujem. Načrtujem za cel mesec. In vsi ti dnevi, ure, medtem ko treniram, imajo vrednost. Aktivnosti vmes so pogoj, da je trening učinkovit." 

Pravi treningi so se spoprijateljili z modro vodo pri Marjanu. Jaz pa utrjujem poti spet v šolo. Tale druga polovica avgusta, je še bolj v iskanju novih navdihov. In vedno je tako; ko se začne šolsko leto, se začne ta nov mezocikel.

Priprave za delo v košarki zahtevajo vsaj telovadnico, mi v osebnem pristopu na treningu 1:1 pač ne rabimo toliko širine prostore. Bolj gre za to, da se tam, kjer smo in vadiva/vadimo  – strumno, z ramo ob rami, in že na začetku, ko stopimo čez prag, drugače in dobro počutimo.

Dandanes izražamo le na videz vseobsegajočo skrb za someščana ali sovaščana. Laže je soditi nekomu drugemu, kot se s sabo ukvarjati, da prideš iz točke a v tako želeno točko b. Za dober začetek na prehodu v jesen priporočam aktivnost, ki ti je blizu  – fizično in predvsem psihično. Je začetek. V tem času začenjamo z vadbo v notranjem prostoru. Jutra so ravno prav sveža.

Tekst: Štefan Zabret