Moral sem resneje razmisliti o kondicijskih, prehranskih in tehničnih pripravah na to zahtevno tekmovanje; zdaj je šlo zares! Vedel sem, da se bom na prvenstvu srečal in pomeril z najboljši amaterji z vsega sveta. Spomladi sem začel kolesariti po naših cestah, treningi so bili dolgi od 40 do 70 km, daljše ture pa vse do 120 km. Moja priljubljena kolesarska tura je bila Nova Cerkev - Šmohor - Svetina - Vitanje - Stranice. Pri pripravah mi je bil v veliko pomoč prof. Štefan Zabret, v njegovem fitnes studiu sva opravila veliko ur vaj za ravnotežje in koncentracijo. A čas je hitro tekel in že je napočil trenutek, da odrinem na prvenstvo. Potrebno je bilo samo še pripraviti kolo in opremo, ki sodi zraven. Z ženo Magdo, ki me je bodrila in mi ves čas stala ob strani, sva spakirala vse stvari in z avtom odrinila v Sarajevo.

Sledil je dan D. Štart. Padal je dež in pri 6 stopinjah C smo se kolesarji nad 60 let in kolesarke nad 50 let skupaj napotili na progo. Do začetka vzpona na Jahorino smo bili vsi že pošteno premočeni. Sledil je dolg vzpon na Trebevič (1200 m), nato spust na okoli 1000 m in ponovno vzpon (v spremstvu snega) na 1590 m, kjer je bil cilj. Tu me je z objemom, toplim čajem in suhimi oblačili pričakala žena Magda. Kljub zahtevni preizkušnji mi bo udeležba na tem prvenstvu ostala v lepem spominu. Veselim se osvojenega 17. mesta in prihoda na cilj brez poškodb in zdravstvenih posledic. Hvala obema sponzorjema, ki sta mi pomagala, da sem se udeležil prvenstva v Sarajevu, Občini Vojnik in podjetju Intercom Celje, d. o. o. Hvala Štefanu Zabretu.

Tekst: Marijan Kajzba

Foto: osebni arhiv