Karmen Henigsman je podrobneje predstavila nekatere statistike. V povprečju naj bi Slovenec, Slovenka star/-a 15 let ali več, v letu 2019 spil/-a: 91 L piva in 48 L vina in 3 L žgane pijače. Skupno je registrirana poraba čistega alkohola na prebivalca znašala skoraj 11 litrov, kar je en liter več kot leto prej, predvsem na račun več popitega vina (za 10 litrov). Poleg registrirane porabe alkohola predstavlja za Slovenijo veliko težavo tudi obsežna neregistrirana poraba alkohola iz domače proizvodnje, ki po ocenah še za tretjino poviša številko porabe, kar nas uvršča v sam svetovni in evropski vrh. V slednjem smo tudi po umrljivosti prebivalcev zaradi alkohola, saj vsak dan v Sloveniji, izključno zaradi razlogov povezanih s pitjem alkohola, umreta vsaj 2 osebi. Iz istega razloga imamo vsak dan v povprečju 10 novih hospitalizacij. Ocena zdravstvenih in ostalih stroškov, povezanih s pitjem alkohola, znaša v povprečju 228 mio € letno. Trošarine od alkohola znašajo cca. 103 mio € na leto.

“Varnega pitja alkohola ni, saj novejše raziskave kažejo, da z vsakim popitim kozarcem alkoholnih pijač, tvegamo škodljive posledice, zato svetujemo 0 ali čim manj alkohola,” je pojasnila Karmen Henigsman. Pri tem je poudarila tudi: ''Znano je, da ima pitje alkohola vpliv na pojav več kot 200 bolezenskih stanj, slednje tudi zaradi tega, ker ima neposreden vpliv na imunski sistem. Pitje alkohola poveča dovzetnost za okužbo z virusi in bakterijami, hkrati pa povečuje možnost zapletov, ko se okužba že pojavi. Zaradi tega je v trenutnem obdobju še posebej pomembno, da se pitju alkohola popolnoma izogibamo.''

V času epidemije COVID-19 se je tveganje za čezmerno pitje alkohola še povečalo. “To je za marsikoga čas negotovosti in čas, ko se zavemo, da vsega ne zmoremo nadzorovati, kar lahko vzbuja občutke strahu, jeze, nemoči in žalosti ter povzroča stres. V takih trenutkih iščemo načine, kako bi se lahko tega počutja znebili, marsikdo pa pomisli na ali tudi poseže po alkoholu v upanju, da bodo ti občutki izginili. Vendar alkohol ni rešitev, saj kot že omenjeno zmanjšuje odpornost, razdira odnose in osebno stisko še poveča,” je povedala Henigsmanova.

V nadaljevanju je navedla nekaj alternativ: “Opremimo se s ključnimi informacijami o trenutni situaciji, skrbimo za zdrav življenjski slog in z njim poskrbimo za svoje zdravje. Naučimo se kakšne nove stvari, obudimo kakšen hobi iz preteklosti, spoznajmo tehnike dihanja ali se naučimo različnih tehnik sproščanja. O svoji stiski se pogovarjajmo z ljudmi, ki so nam blizu, splet in telefoni nam omogočajo, da še vedno ohranjamo socialne stike. Če je stiska prehuda in se znajdemo v situaciji, ko ne vemo kako naprej, so nam na voljo tudi različne oblike psihološke podpore. Posvetimo se tudi bližnjim. Vprašajmo jih, kako so. Podprimo jih, ali pa informirajmo, kje je podpora še na voljo. Skrb za drugega, je tudi skrb zase,” in usmerila na vire pomoči na spletni strani www.sopa.si ter brezplačno telefonsko številko za psihološko podporo ob epidemiji: 080 51 00.

Za konec je spodbudila k sodelovanju v akciji: ‘”Verjamemo, da bo akcija 40 dni brez alkohola letos še posebej odmevna in dobra priložnost, da vsak posameznik vzame skrb zase v svoje roke in s svojo potezo naredi nekaj za lastno zdravje in dobro počutje, za začetek že s tem, da se odpove pitju alkohola.‘’ Napovedala pa je tudi obeležitev Dneva brez alkohola, ki ga bomo letos že tretje letos organizirali v sklopu projekta SOPA na NIJZ.