Večkrat se odpravimo v gozd ali le do obronkov gozda (potoček, travnik …). V gozd odhajamo tudi z najmlajšimi, ki jih peljemo z vozički, saj še vsi niti dobro ne hodijo. Občasno odnesemo seboj še kakšen didaktični material.

Otroci radi primerjajo različne naravne materiale, opazujejo, kaj je višje ali nižje, preštevajo, razvrščajo,  nizajo, iščejo pare.  Nabirajo različne naravne materiale in z njimi ustvarjajo; rišejo na gozdna tla, postavljajo skulpture, hiške …

V kombiniranih skupinah se mlajši otroci veliko učijo od starejših. Mlajši otroci so sprva nerodni, se spotikajo, nekateri se bojijo hoje po gozdu, hoje po neravnem terenu, zanima pa jih, kaj vse počnejo starejši in jim zato z radovednostjo sledijo. Ob tem nevede premagujejo naravne ovire – veje, korenine, podrast, vse to je zanje pravi poligon. Starejši si zadajo že težje poligone, ki vključujejo tudi strmejša pobočja, prenašanje bremen, preskoke, pot čez hlod ali mostiček … Nekaj prav posebnega pa je starejšim otrokom v škornjih v ali ob gozdu prečkati mali potoček, poslušati njegovovo šumenje in opazovati tok vode. Skupaj opazujemo živali, ki živijo ob ali v vodi. Še posebej radi opazujejo razvoj malih žabic v globlji mlaki, ki jih opazujemo od malih paglavcev. Veseli smo, da smo opazili že prve poskočne žabice ob mlaki. Kot one iščejo pravo pot, se tudi mi v gozdu večkrat vprašamo, od kod smo prišli in kam naprej, orientiramo se v prostoru ter razvijamo prostorske odnose.

Želiva, da otroci razvijajo praktično znanje, obenem pa, da se jim razvijajo otroška čutila. Zato v gozdu večkrat počepnemo in v tišini pozorno prisluhnemo zvokom iz okolice, pozorni smo na smer, od koder ti prihajajo in otroci skušajo ugotoviti, čigav glas ali zvok je. Prav tako skušajo zavonjati, po čem nam diši gozd – po listju, gobah, smoli, borovnicah … Otroci tipajo lubja, mahove, objemajo drevesa, pomečkajo suho listje, nežno prenašajo kostanjeve ježice, storže in druge gozdne plodove ter opisujejo svoje občutke. Tudi okušanje užitnih gozdnih plodov in rastlin je otrokom v veselje, obenem pa poskušajo opisati, kakšnega okusa so.

V gozdu smo pozorni na spremembe, ki so se zgodile od našega prejšnjega obiska. Opazujemo drevesa, liste, podrast. Opazujemo drobna bitja in z veseljem v tišini tudi kakšno večjo žival, če se znajde v naši bližini. Včasih pa o živalih v gozdu govorijo le njihove sledi, ki si jih otroci z veseljem ogledajo.

Otroci imajo gozd radi, velikokrat sami izrazijo željo, da gremo tja. Seveda to radi podpreva, saj se zavedava, da z bivanjem ter aktivnostjo v naravi otroci postajajo gibalno spretnejši, tako krepimo kondicijo, skrbimo za zdravje, razvoj mišljenja …  Otroci so v gozdu vselej aktivni in polni idej, zelo veliko je sodelovanja in dogovarjanja. Narava nam ponuja toliko zanimivosti ter lepote in otroci to z veseljem občudujejo, raziskujejo in se o videnem pogovarjajo, svoje občutke pa z veseljem ponesejo v igralnico in domov. Veseli smo, da lahko ob vsakem obisku odkrijemo ali spoznamo nekaj novega in da se naše raziskovanje lahko nadaljuje.

Vrtec Mavrica Vojnik

Metka Štravs, dipl. vzg. predšolskih otrok