Neki  predavatelj je razlagal, da bi del ogromne vsote, ki jo v modernem svetu porabijo za orožje, lahko rešili vse materialne probleme celega človeštva. Samoumevna reakcija učencev po predavanju je bila:” Zakaj vendar so ljudje tako neumni?” “Zato, “  je rekel učitelj resnobno, “ker so se naučili brati tiskane knjige. Pozabili pa so umetnost branja nenatisnjenih knjig.” Daj nam za zgled kako nenatisnjeno knjigo.” Toda učitelj je ni hotel dati. Nekega dne je popustil njihovemu pritisku in rekel ”Pesmi ptic, brenčanje žuželk, vse to oznanja resnico. Trave in cvetlice pa kažejo pot. Prisluhnite! Glejte! Tako se bere!”  (Anthony de Mello)

Namen naravoslovja v vrtcu je naravoslovje v srečanju z okoljem, in to z okoljem, v katerem se otroci gibljejo in živijo. V tem okolju otroci začnejo odkrivati, doživljati in spoznavati okolje hkrati z razvojem lastnih miselnih sposobnosti in osebnostim razvojem. Otrok v vrtcu in izven njega aktivno raziskuje pojave, ki ga zanimajo. To raziskovanje je zabavno in razburljivo ter odpira vrata do vedno novih zanimivih problemov. Ni skrivnost, da sem navdušena nad pristnim stikom, ki ga imajo otroci lahko z naravo in, da tudi močno zagovarjam, da otroci preživljajo del dneva v naravi. Narava, predvsem gozd, otrokom nudi mnogo različnih senzoričnih izkušenj, ki jih nikjer drugje ne morejo doživeti v taki polnosti. Je najboljše možno naravno učno okolje, ki so ga otroci lahko deležni. Otroci imajo v gozdu veliko možnosti za svobodno izbiro, veliko možnosti za gibanje, povezani so z resničnostjo okoli sebe, z materiali, ki so jim na voljo, lahko manipulirajo na način, ki jim odgovarja glede na njihovo stopnjo razvoja in trenutne potrebe.

V gozdu smo raziskovali drobne živali (opazovanje mravljišča in vonjanje mravljične kisline), spoznavali drevesa (opazovanje in dotikanje lubja), primerjali liste, gozdne plodove, ustvarjali mandale, hiške ...

Tekst in foto: Romana Suholežnik in Nika Mežnar