Otroci so bili pri izvedbi dejavnosti motivirani in vztrajni. Stična hoja po ravni podlagi otrokom ni povzročala težav. Več težav so imeli pri hoji po palicah, saj so se te premikale. Otroke sva pri tej vaji večkrat spomnili, da si pomagajo z iztegnjenimi rokami, da »ulovijo« ravnotežje. Najbolj motivirani so bili pri hoji po deblu. Zanimivo je bilo gledati dečka, ki potrebuje očala, ker je imel težave pri hoji po gozdni podlagi, medtem ko mu hoja po palicah in deblu nista povzročali nobenih večjih težav. Starejši otroci so izvedli vaje hitreje v primerjavi z mlajšimi. Bili so vztrajnejši in zanesljivejši. Najmlajši otroci so hodili po naravnem materialu s pomočjo strokovnih delavk.

Gozd, ki je v naši neposredni bližini, predstavlja čudovito spodbudno učno okolje, ki otroke motivira in ga z veseljem vedno znova odkrivajo. Je prostor, ki nam ga ni potrebno posebej pripravljati, če želimo, da otroci v njem razvijajo gibalne sposobnosti. Otroci so v gozdu sproščeni in brez strahu. Podana navodila za izvedbo vseh vaj jim niso predstavljala nikakršnih težav. Otroci so imeli na razpolago dovolj časa, da so pridobili nove izkušnje pri izvedbi vaj iz ravnotežja. Pri tem sva otroke opazovali, spodbujali, jih opogumljali in spremljali, jim pomagali ter skrbeli za njihovo varnost.

Narava ponuja spokojnost in čas, da otroci odkrivajo stvari v lastnem tempu. Poleg tega jih svež zrak in igranje v naravi napolnita z energijo in ljubeznijo do narave.

Tekst in foto: Sonja Zavšek, Suzana Videnšek