Na višini okoli 1500 metrov nad morjem nas je pričakalo prijetno hladno jutro. Po prvih korakih smo se že pošteno zagreli. Pot nas je vodila po gozdu, po zmerno položni poti, polni korenin in naravnih ovir, ki smo jih uspešno premagali. Zadnji del poti do Lovrenških jezer smo se povzpeli po lesenih stopnicah. Na cilju nas je pričakal lesen razgledni stolp, iz katerega se nam je odpiral pogled na nizke borovce, ki so skrbno skrivali majhna jezerca. Po leseni potki smo se podali na iskanje jezer, kjer smo jih našteli kar devet.

Po malici smo se po krožni poti podali nazaj do Rogle. Spremljalo nas je spremenljivo vreme in Roglo smo doživeli v vsej svoji lepoti – sončno, vetrovno, megleno, oblačno ipd. – takšno, kot je pač vreme v planinah.   

Otroci so na koncu prejeli spominske medalje, saj so celo leto pridno hodili in pridobivali potrebno kondicijo za premagovanje daljših razdalj. Za domačo nalogo so dobili, da tudi svoje starše povabijo na Lovrenška jezera in jim razkažejo, kar so videli, doživeli, začutili … Preživeli smo nepozaben dan. Hvala, Mavrični planinčki – bili ste čudoviti!

Tekst: Martina Ošlak
Foto: Martina Ošlak, Loti Žlaus