Logo MojaObčina.si
DANES
13°C
2°C
JUTRI
13°C
0°C
Oceni objavo

Bliža se konec šolskega leta in uspelo nam je veliko

Branje ne pozna meja

OŠ Antona Bezenška Frankolovo že tretje leto sodeluje v projektu Branje ne pozna meja. 

Projekt se izvaja v hrvaških in slovenskih šolskih knjižnicah. V hrvaških šolah učenci berejo dela slovenskih avtorjev, v slovenskih pa hrvaških. Učenci berejo knjižno delo na glas v okviru interesne dejavnosti. Za zaključno srečanje, ki se organizira ob koncu šolskega leta, se pripravi krajši program, v katerem se prikaže del prebrane vsebine. Projekt poleg branja in obdelave knjižnega dela zajema tudi raziskovanje kulture, zgodovine in znamenitosti kraja šole partnerice. Mentorji povežejo obe šoli, ki sodelujeta celo šolsko leto. Partnerski šoli se dogovarjata, kaj bosta brali, kateri razredi ali skupine bodo sodelovale in kje se bo organiziral zaključek projekta. Na zaključnem srečanju učenci drug drugemu predstavijo knjigo, ki so jo prebrali, in dejavnosti, ki so med tem potekale. Prav tako se bolje spoznajo, si izmenjajo izkušnje in vtise. Šola gostiteljica organizira ogled kraja, da učenci spoznajo kotičke, na katere so naleteli pri svojem raziskovanju.

 

Letos smo sodelovali z OŠ Podmurvice z Reke. Zaključno srečanje je potekalo na Reki, kjer nas je šola gostiteljica zelo lepo sprejela in nam pripravila pester potek dneva. Ogledali smo si šolo, spoznali učiteljice in ravnateljico, ki nas je spremljala ves dan. Seveda je sledilo kosilo in nato ogled Reke. Učenci so nam predstavili nekaj mestnih znamenitosti. Naslednje leto bo Reka evropska prestolnica kulture, zato smo obiskali tudi njeno središče. Sledila je pot v Brseč, kjer smo si v najmanjšem gledališču na svetu ogledali predstavo Dobro se z dobrim vrača. Še sladoled in morali smo se posloviti. Jeseni nas bodo obiskali naši vrstniki z Reke in tudi mi bomo imeli priložnost, da jim predstavimo zanimivosti svoje ožje in širše okolice.

 

Suzana Šafarič, vodja projekta

 

Pohod na Strnadov travnik

V soboto, 11. 5. 2019, smo imeli športni dan (pohod na Strnadov travnik), ki smo ga povezali z zgodovinskim dogodkom, s spominom na 2. svetovno vojno. Na pohodu so nas spremljali tudi člani Združenja borcev za vrednote NOB Vojnik-Dobrna, ki že vrsto let ravno na Strnadovem travniku obudijo spomine na dogodke vojne.

 

Zbor pohodnikov je bil pred šolo – učenci, učitelji, starši, krajani, člani združenja, ravnateljica šole in župan Občine Vojnik Branko Petre – in od tod smo se ob lepem sončnem vremenu, v dolgi koloni odpravili navkreber. Vztrajno smo grizli v hrib kot nekdaj borci za svobodo. Po uri in pol hoda smo prišli na cilj. Pohodniki so prihajali z različnih koncev in presenetili so nas tudi učenci OŠ Vojnik.

 

Spodbudne besede predsednice združenja Andreje Stopar in župana Občine Vojnik Branka Petreta so se nas vidno dotaknile: »Živimo v miru in to moramo ceniti«. Po kratkem kulturnem programu – nastop najmlajšega pevskega zbora pod vodstvom vzgojitelja Iztoka Migliča, glasbena točka učenca Mohorja Jevšenaka in recitaciji Taje Podgoršek in Larise Robič – smo se okrepčali z golažem. 

 

Lep sončni dan smo izkoristili tudi za medrazredne igre. Druženje smo sredi dneva zaključili in se zadovoljni odpravili v dolino. Vidno utrujeni smo prispeli pred šolo. Vsekakor bomo naslednje leto pohod ponovili.

 

Kolektiv OŠ Antona Bezenška Frankolovo

 

Predstavijo se Odrske žverce OŠ Antona Bezenška Frankolovo

V letošnjem šolskem letu je začela delo tudi mlajša gledališka skupina, ki vključuje učence od 4. do 6. razreda. Za svojo prvo predstavo so si izbrali besedilo Tomaža Lapajne Hop v pravljico, v kateri so odlično odigrali pravljične in like iz vsakdanjega življenja. Da so mladi igralci res prave »žverce«, dokazuje to, kako uspešno se prelevijo v svoje dramske junake.

Prvič so nastopili v božičnem času pred učencim naše šole, se v mesecu marcu pa so se predstavili staršem na prireditvi Pozdrav pomladi, v sodelovanju z Osrednjo knjižnico Celje pa pripravili predstavi v knjižnicah Vojnik in Dobrna. Pripravljajo še gostovanje na OŠ Štore, kjer so jih povabili v goste za zaključek bralne značke.

Čeprav se bližajo počitnice, že nestrpno sprašujejo, katero igro bodo igrali v prihodnjem šolskem letu, saj si želijo novih izzivov in novih odrskih dogodivščin.

Leonida Rožanski, mentorica

 

Uspešna mlada tehnika na OŠ Antona Bezenška Frankolovo

V petek, 5. aprila 2019, je potekalo regijsko tekmovanje v konstruktorstvu in tehnologijah obdelav na I. OŠ v Celju. Tekmovanja v izdelavi izdelka iz lesa sta se udeležila tudi učenca OŠ Antona Bezenška Frankolovo iz devetega razreda – Mark Žnidaršič in Anton Martin Žohar. Na tekmovanju je bilo treba izdelati škatlo za podstavke kozarcev in podstavek. Svoje delo sta odlično opravila in osvojila sta prvo mesto. Tako sta se tudi uvrstila na državno tekmovanje.

V soboto, 18. maja 2019, pa je na Pedagoški fakulteti v Ljubljani potekalo državno tekmovanje v konstruktorstvu in tehnologijah obdelav. Tekmovanja sta se prav tako udeležila učenca devetega razreda Mark Žnidaršič in Anton Martin Žohar, ki sta bila prva na regijskem tekmovanju v Celju. Na tekmovanju je bilo treba izdelati škatlo za čaje iz lesa. V hudi konkurenci sta uspela z izvirnim izdelkom in osvojila srebrni priznanji na državnem tekmovanju.

Obema učencema čestitamo za vložen trud in dosežen uspeh.

 

Mentor: Branko Dragar

 

Vpliv igre Fortnite na učence

V preteklem letu je izšla najnovejša različica igre Fortnite, ki je v trenutku zasvojila skoraj tri milijarde ljudi. Pa vendar, zakaj je ta spletna igra postala viralna v tako kratkem času? Kot sva lahko ugotovila, je to posledica prelepe grafične oblikovanosti, plesov, odprtega sistema sveta in zaradi odlične predzgodbe. S tem razmišljanjem sva začela raziskovalno nalogo in posledično skušala ugotoviti, kako igra Fortnite vpliva na naše učence. Z anketo sva med učenci naše šole preverila, kako je igra razširjena, jo igrajo tudi dekleta in koliko denarja učenci porabijo zanjo. Starše sva vprašala, ali poznajo igro, jo igrajo tudi njihovi otroci in kolikšen je njihov nadzor pri uporabi računalnika za igrice. Z anketo in spletnim vprašalnikom sva skušala ugotoviti, ali se pri katerem učencu kažejo znaki odvisnosti. O tem pa sva se pogovarjala tudi z znanim strokovnjakom s področja odvisnosti, z gospodom Miho Kramlijem.

Z raziskovalno nalogo sva ugotovila, da deklice ne igrajo igre Fortnite, približno polovica fantov, starejših od 9 let, pa jo igra. Prav tako je raziskava pokazala, da imajo starši pri večini otrok nadzor nad uporabo računalnika in da sami ne igrajo igre Fortnite. Seveda pa se otroci razjezijo, če jim starši omejijo igranje iger. Skoraj vsi fantje, ki igrajo to igro, so že porabili denar zanjo.

 

Elio Marin Štante in Dominik Brezovšek, 8. razred

 

Zmogli smo, čeprav je bilo težko

Naslov naše raziskovalne naloge je povezan z nami avtorji – učenci s posebnimi potrebami; in sicer Zmorem, čeprav je težko. Dokazali smo, da po najboljših rezultatih lahko posegamo prav vsi – bodisi nadarjeni učenci bodisi učenci s specifičnimi učnimi težavami.

Tema naše raziskovalne naloge je že zelo dobro raziskana, obstajajo metode učenja, pripomočki, prilagoditve, pomoč … Pa vendar smo z njo poželi zanimanje in pohvalo, saj smo se raziskovanja lotili ravno učenci, ki uporabljamo zgoraj naštete metode in imamo prilagoditve. Dva učenca imata odločbo o usmeritvi, pomoč specialne pedagoginje in učno pomoč. Pri pouku imata več prilagoditev: podaljšan čas pisanja izven razreda, sedežni red –  spredaj, neupoštevanje slovničnih napak (disleksija, govorna motnja), poudarek na napovedanem ustnem ocenjevanju, možnost pridobivanja delnih ocen, prilagojeno bralno gradivo in domačo nalogo, pri matematiki imata kartonček s poštevanko, imata pomoč pri organizaciji učnega dela. Sama sem bila prepoznana za nadarjeno učenko. Znanje mi veliko pomeni, zelo rada pa pomagam tudi svojim sošolcem, zato je bila ta naloga tudi zame velik izziv.

Zanimalo nas je, kako se znajdemo v kupu informacij, kako se lotimo učenja na pamet učenci z učnimi težavami in učenci, ki teh težav nimamo. Na pamet smo se učili Prešernovo balado Povodni mož. Ugotovili smo, da do cilja pridemo prav vsi – eni po daljši poti, drugi po krajši, eni uporabljajo asociacije, kartončke, barvni papir, drugi pa se daljše besedilo lahko naučimo mimogrede. Potrdili smo Einsteinovo misel, da riba, ki ne zmore splezati na drevo, še ni neumna. Ima druge kakovosti, sposobnosti. Učenci s specifičnimi učnimi težavami so nadpovprečno nadarjeni na vsaj enem področju. Moja sošolca, soavtorja sta izrazita tehnika – eden ustvarja, rezbari, žge v les, drugi ustvarja konstrukcije iz legokock. Sama se udeležujem različnih tekmovanj iz znanja – predvsem me zanima matematika, geografija in slovenščina (srebrno Cankarjevo priznanje).

Pri nalogi sta nama veliko pomagali mentorici, učiteljica slovenščine Marjana Šoš in specialna pedagoginja Špelca Oprčkal.

Dosegli smo 95 odstokov in se uvrstili v prvi krog državnega tekmovanja ter osvojili bronasto priznanje.

Anamarija Žohar
Foto: arhiv šole

Oglejte si tudi