Slavko Kok se je rodil v Homcu blizu Nove Cerkve. Ko je bil star 2 leti, se je s starši preselil v hišo v Socki, kjer je z mlajšo sestro užival otroštvo. Osnovno šolo je obiskoval v Socki. Do dobrega življenja vodita ljubezen in znanje, oboje mu je bilo dano. Z življenjsko sopotnico Ido sta si ustvarila skupen dom v graščini v Socki, kjer sta živela 13 let. V tem času sta se jima rodila dva sinova. Danes živijo na domačiji, kjer so si uredili mansardo.

Slavko ima bogate delovne izkušnje. 2 leti je bil zaposlen v Uniorju, 17 let je bil v Elektroniki Velenje, 7 let na Dinosu in pri Turnšku v Celju, sedaj pa že 8 let vodi lastno podjetje. Začel je kot izdelovalec višinomerov in variometrov za jadralne padalce, nadaljeval je z avtomatskimi vremenskimi postajami, danes pa se ukvarja s proizvodnjo elektronskih naprav. Za gasilsko olimpijado, ki bo prihodnje leto v Celju, je izdelal več kot polovico gasilsko-športnih rekvizitov. Več o njegovih izdelkih najdete na www.kok.si. Skupaj z Letalsko zvezo Slovenije je vzpostavil mrežo avtomatskih vremenskih postaj (več na www.skytech.si).

Že dobrih 35 let je predan gasilstvu. Kot operativni gasilec je začel s tekmovanji, kasneje deloval vrsto let kot mentor mladine. Požrtvovalno se je odzval in pomagal tudi na velikih požarih na Krasu in pri poplavah v Celju. V PGD Socka je bil tajnik 7 let. V njegovem mandatu so izdali bilten 70 let PGD Socka. V GZ Vojnik - Dobrna je bil referent za zgodovino, kasneje pa predsednik častnega razsodišča. Svojo pripadnost je dokazal tudi z botrstvom dvema gasilskima voziloma v PGD Socka.

Poleg gasilstva je njegova strast še jadralno letenje. Leti že več kot 30 let. Član društva jadralnih padalcev Kajuh je od ustanovitve društva leta 2003. Največkrat poleti s Konjiške in Male gore, od Kamšaka. Ker je zračna pot brezmejna, obišče tudi vrhove gorenjske in primorske regije. Letenje večkrat združi tudi z oddihom na morju, tako mu ni tuja niti sosednja Hrvaška.

Ob svoji 30-letnici letenja je želel svoje prijatelje iz društva na občnem zboru presenetiti z zakusko, vendar je zaradi gripe ostal v domači postelji. Takrat so se prijatelji spomnili Slavkovega velikega srca, kolikokrat je brezpogojno pomagal ostalim članom in koliko prostovoljnega dela je pustil v društvu. Enotni predlog o novem županovem nagrajencu so nemudoma poslali na Občino. Slavko pa je po podelitvi priznanje z veseljem obesil v domači hodnik.

Tekst: Nuša Lilija

Foto: osebni arhiv Slavka Koka