Kamor koli poti vodijo vojniški oktet, se venomer trudi pustiti trajno sled vojniškega kulturnega in duhovnega življenja. Kakor so nekoč na visokem hodniku stare šole, ob stari leski, kleno zveneli glasovi vojniških pevcev (mnogi danes prepevajo v nebeškem zboru), tako se danes hrabro oglasi zvonki baritonski solo vojniške pesmi Fantič sem mlad v koči takrat … bodisi v zaodrju srečanja oktetov in malih vokalnih skupin v Kranju bodisi v župnišču majhne slovenske fare.

V cerkve smo ponesli mašne speve našega Tomaža Marčiča, ki so doživeli lep sprejem pri župljanih in tudi tistih, ki cerkveno petje še posebno čutijo ali živijo. Ravno tako so bile toplo sprejete priredbe starih adventnih pesmi našega umetniškega vodje Aleša Makovca. Ne moremo pozabiti žara v očeh ljudi, ko smo jim pripovedovali, da so v glasbenem stavku HO-ZA-NA, kjer se izmenjujoče oglašajo posamezni glasovi, lahko slišali zvonjenje vojniških zvonov. Tomaž naj bi ob skladanju tega mašnega dela tone uglasil ravno z mislijo na zvonove farne cerkve svetega Jerneja. V sodobno oblikovani grosupeljski cerkvi so nas s kora pred oltar pospremili z močnim aplavzom, kjer smo malodane osuplo opazovali napolnjenost cerkvenih klopi nasproti veličastnemu mozaiku.

V Cirkovce se vedno radi vračamo nadvse gostoljubnemu in prijetnemu sogovorniku, nekdaj dobrnskemu župniku, Janku Strašku, ki nikoli ne pozabi omeniti, od kod prinašamo pesem in kaj vse plemenitega je že zraslo v Vojniku.

V Šmarju pri Jelšah, kjer nas je odprtih rok v prekrasni in dovršeno obnovljeni cerkvi pričakal (malo tudi »vojniški«) Damjan Ratajc, se je med pesmijo Angelček varuh moj ustvarilo čustveno ozračje in solze v očeh. To je za vse pevke in pevce poseben poklon, ki pa je pri našem oktetu vselej prežet s spominom na domačo skupnost, s katero se srečujemo ob našem petju, pa do vseh pevcev, ki smo jih še mlečnih zob slišali peti nasproti rdečih zaves v kulturnem domu ali visoko na koru mogočene vojniške cerkve.

Hvaležni vsem, ki so nas sprejeli in ljudem v klopeh, s  katerimi smo si pogledali v oči, člani okteta In spiritu upamo, da je upesnjeno sporočilo Božičnega Vojnika padlo na plodna tla in predramilo prenekatero pozabljeno dušo slovenskih krajev.

Tekst: Tilen Podergajs

Foto: arhiv skupine