Zato že ob koncu februarja in/ali v začetku marca zagotovo nastopi čas, ko rastlinam ozimnih žit dodajamo potrebne količine dušika s prvim dognojevanjem.  Pri odločitvi kdaj, kako, zakaj ter s katero vrsto mineralnega dušikovega gnojila gnojiti, nas usmerjajo tudi vremenski pogoji, stanje posevka po zimskem premoru ter vedno bolj tudi zakonske zahteve oziroma omejitve v rabi okoljsko občutljivega dušika.

Cilj prvega dognojevanja je optimalna oskrba posevka s potrebnim dušikom. Tako bomo postavili optimalne in dobre temelje za doseganje visokih ciljev po kakovostnih in količinsko visokih pridelkih žitnega zrnja, tudi slame. Zakonodaja, ki uravnava možnosti in pogoje za uporabo dušika iz organskih in mineralnih gnojil, postavlja pri tem pomembne usmeritve o tem, kako in kdaj dognojevati posevke ozimin v spomladanskem času. V ta namen imamo v Sloveniji uredbo o varstvu voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov  (z dopolnitvami) (Uradni list RS, št. 113/09, 5/13 in 22/15). Uredba zahteva upoštevanje prepovedi uporabe mineralnih gnojil v pridelavi ozimnih žit v času od 1. decembra do 15. februarja (ostale kmetijske kulture po 1. marcu). To pomeni, da z nobeno obliko mineralnega gnojila, ki vsebuje tako fosfor, kalij kot tudi dušik v tem času ni dovoljeno gnojiti. 

Za gnojenje s tekočimi organskimi gnojili  velja izključno in samo za posevke ozimnih žit, da je aplikacija dovoljena tudi že s 15. februarjem, kljub sicer splošni prepovedi uporabe nekaterih oblik organskih gnojil do 1. marca vsako leto. Sicer velja še splošno določilo te uredbe, ki pravi, da je gnojenje z organskimi in mineralnimi gnojili, ki vsebujejo dušik prepovedano tudi na poplavljenih tleh, na tleh zasičenih z vodo, na tleh prekritih s snežno odejo in na zamrznjenih tleh, tudi po 15.2. ali po 1.3., vse dokler je eden od navedenih pogojev omejitve še izpolnjen. Zato bodite pozorni in ozimin ne dognojujte z dušikom iz mineralnih gnojil, če je posevek prekrit s snežno odejo (ni pomembna višina snega) in je na koledarju npr. 27. februar ali 10. marec. V takšnem primeru moramo počakati, da sneg popolnoma skopni, da tla niso več zasičena z vodo ali pomrznjena, da  dognojevanje z N (bodisi z mineralnim ali organskim  gnojilom) opravimo v nekaj dneh potem, ko bodo tla ponovno primerna in normalno dostopna tudi s kmetijsko mehanizacijo, brez večjih negativnih vplivom zaradi gaženja ali pogrezanja v njivska tla.

Hitri talni nitratni test

Uporabite strokoven pristop in dušik posevkom žit dodajate na podlagi opravljenih hitrih Nmin testov, ki vam podajo rezultate o vsebnosti dostopnega mineralnega dušika v tleh v trenutku odvzema za prvo dognojevanje, v času drugega opravimo analizo iz soka žitnih rastlin. S podatkom o vsebnosti mineralnega N v tleh ali v žitnih rastlinah potem zelo natančneje sklepamo, koliko dušika je žitnim rastlinam na voljo. Hitri Nmin testi so zelo kakovosten, enostaven in poceni tehnološki pripomoček p. Zato velja strokoven nasvet, da žitom dušik le izjemoma dodajamo brez narejenih hitrih N testov. V takšnem primeru dušik dodajate najprej zelo slabo razvitim in redkim posevkov ozimnih žit. Za goste, močne in bujno razvite posevke ozimin priporočamo za 10 –20% nižje odmerke čistega dušika na hektar.

Uporabimo lahko tekoča organska gnojila

Letošnja zima je njivska tla dobro namočila, zato bo le na lažjih in bolj plitvih tleh za prvo dognojevanje žitnih posevkov enostavneje uporabiti tekoča organska gnojila (npr. gnojevka in gnojnica). Ker smo imeli letos pozimi, vsaj glede na nekaj preteklih let, končno malo več oziroma dovolj padavin bo bolje v čim bolj suhih razmerah dušik dodajati iz mineralnih gnojil, v obliki tekočih organskih gnojil pa nikakor v prevelikih količina naenkrat, zato velja gnojiti z gnojevko ali gnojnico ob dognojevanju le v standardnih količinah 15-20 m³/ha. Gnojevko redčite v razmerju vsaj 1:1 (voda : organsko gnojilo), tako se boste izognili pojavu predebele skorje organske snovi in prekrivanju žitnih rastlin. V primeru bolj sušnih, spomladanskih razmer in izsušenih tal je z razredčeno gnojevko dana možnost za dodajanje potrebne vode ob prvem dognojevanju, ko hkrati z dušikom na priročen način posevke žit lahko rečemo, da tudi namakamo.

Dušik iz mineralnih gnojil

Skupne potrebe ozimne pšenice po dušiku spomladi so N/ha. Enkratni odmerek ne sme presegati N/ha, zato gnojenje z dušikom razdelimo na več obrokov in sicer na dva ali tri obroke.  Dobljeno vrednost Nmin analize (količino mineralnega dušika v tleh) tako odštejemo od ciljne vrednosti 120 kg/ha, dobljena vrednost predstavlja manjkajočo količino mineralnega dušika, ki ga dodamo v prvem dognojevanju. Ponavadi to pomeni  v prvem spomladanskem dognojevanju ozimne pšenice od 40 do dušika/ha. Za prvo dognojevanje največkrat uporabljamo enostavna mineralna dušikova gnojila kot sta UREA ali KAN v količinah od 150 do 260 kg/ha. Na dobro založenih tleh s stopnjo oskrbljenosti C ali D, uporabimo za dognojevanje KAN, na slabše založenih tleh s stopnjo oskrbljenosti A ali B ter tam, kjer nismo opravili predsetvenega gnojenja s sestavljenimi  mineralnimi gnojili (NPK) ali z organskimi gnojili, lahko uporabimo za prvo dognojevanje NPK 15-15-15 v odmerku 300 – 400 kg/ha. Ko je pomlad suha in v zgornjih slojih tal ni dovolj vlage v zadnjih letih pogosto priporočamo foliarno dodajanja dušika bodisi z raztopino UREE ali z drugimi tekočimi N gnojili. Kot sem že omenil je za prvo dognojevanje ozimin primerna tudi gnojevka v količini 15 – 20 m³/ha, še posebej v sušnih pomladih. Priporočam aplicirati gnojevko s cisternami, ki imajo vlečne cevi nizko pri tleh. Za prvo dognojevanje ozimnega ječmena, ozimne rži ali tritikale priporočamo vsaj 10% nižje odmerke kot pri pšenici, odvisno od stanja posevkov teh ozimin. Za ozimni ječmen, rž in tritikalo priporočamo odmerek od 40 do 60 kg N/ha.

Ko bodo posevki žit v poznem marcu ali kasneje v začetku kolenčenja sledi drugo dognojujemo. Ko nizko na bili žitne rastline zgolj nekaj centimetrov nad tlemi najdemo prva kolenca, so žitne rastline v fazi kolenčenja. Takrat žitne rastline nujno potrebujejo hranila, ker pričenjajo z oblikovanjem zasnov za klas. Če rastline ozimnih žit v takšnih trenutkih nimajo na razpolago dovolj dušika, obstaja možnost, da se izoblikujejo manjši klasi, v katerih bo manj klaskov in v njih manj plodnih cvetov in zato posledično tudi manj zlatega žitnega zrnja. Za drugo dognojevanje ozimnih žit je priporočljivo dognojevati s 30 – N/ha  v ozimnih pšenicah, za ozimni ječmen, ozimno rž in tritikalo priporočamo vsaj 10% nižje odmerke. Tudi za drugo dognojevanje največkrat uporabljamo enostavna mineralna dušikova gnojila, organskih gnojil v tej razvojni fazi žit  ne priporočamo uporabiti.

S prvim, pravočasno izvedenim dognojevanjem ozimin v času zgodnjega spomladanskega razraščanja žit vplivamo na število žitnih stebel na kvadratni meter in s tem na boljšo zasnovo samih žitnih klasov. Z drugim dognojevanjem ozimnih žit prispevamo tudi k večji absolutni masi zrnja ter vplivamo tudi na vsebnost beljakovin v pridelanem zrnju. V pridelavi ozimnih žit je zato oskrba rastlin z dušikom ključna in odločilna za uspešnost pridelave žitnega zrnja. Zato poskrbimo za pravočasna izvedbo prvega in drugega dognojevanja ozimin, če želimo bogato letino zlatega žitnega zrnja v času žetve.

Igor Škerbot, univ. dipl. inž. agr.,

Svetovalec specialist II (za področje poljedelstva, zelenjadarstva in okrasnih rastlin)