Živimo v svetu, kjer je denar sveta vladar, kjer si ne znamo vzeti časa zase, kjer je videz pomembnejši od modrosti … Živimo v kulturi, ki ceni samo embalažo, prezira pa pomembnejšo vsebino. Vendar ali je naša sreča v tem svetu res pogojena samo z materialnimi dobrinami? Ali je res slajše prejemati kot dajati? Moj odgovor je prav zagotovo NE. Delček tega sem spoznala tudi pri delu z mladimi v okviru skavtske organizacije. Biti prostovoljec pomeni dati košček sebe drugim. Svoje bisere deliti z drugimi in jih s tem pomnožiti. Sošolci me večkrat vprašajo, kje poleg faksa, študentskega dela in ostalih dejavnosti najdem čas še za skavte. A z vsakim postavljenim vprašanjem se bolj strinjam, da je vredno. Da je vredno darovati svoj čas, energijo, znanje in talente, da s tem osrečiš druge. In s tem ne rastejo samo oni, ampak rastem tudi jaz sama. Vse bolj mi je jasno, da, ko služim, tudi zaslužim. Da s tem, ko dajem, ves čas tudi prejemam. Vem, sama ne morem dati ničesar materialnega ali z roko otipljivega, a dam lahko veliko več kot le to. Darujem lahko svoj čas, ki ima v današnjem svetu, ko vse hiti povprek, zelo visoko ceno, svoje navdušenje nad življenjem, izkušnje, ki so me utrdile, znanje in ne nazadnje lahko prisluhnem in ljubim. Prisluhnem tistim, ki si želijo biti slišani, pa so to vse premalokrat, in ljubim tiste, ki doma ne prejmejo bližine in ljubezni.

Najpristnejša izkušnja prostovoljstva so poletni tabori, ko nam za en teden ali 14 dni starši otroke zaupajo v varstvo. Šele po mnogih skupaj preživetih izzivih, preizkušnjah in trenutkih ob večernem ognju, lahko zares spoznaš otroka. Pa vendar se kot skavtski voditelj še vedno velikokrat znajdeš v situaciji, ko zaradi pomanjkanja izkušenj ali nepoznavanja socialnih razmer ne veš, kako pristopiti do otroka in mu pomagati. Vsakega, ki se nam pridruži, sprejmemo kot nepopisan list papirja. Biti skavtski voditelj, animator ali prostovoljec ni samo naloga, temveč poslanstvo. Prostovoljstvo me napolni in tukaj res velja, da če daš vse od sebe, dobiš mnogokrat povrnjeno.

Navsezadnje je tudi skavtstvo prepleteno s prostovoljstvom. Tukaj gre tako za dolge ure načrtovanja skavtskega voditelja kot tudi za služenje skupnosti. Prostovoljstvo ni le nekaj, kar je povezano samo s pomočjo v izrednih razmerah. Je način življenja. Za to, da smo prostovoljci, dejansko ne potrebujemo biti niti člani kakšne organizacije – prostovoljec je lahko kar vsak izmed nas v svojem vsakdanjem življenju. Postani skavt za en dan tudi ti. Tretji skavtski zakon pravi: »Skavt (skavtinja) pomaga bližnjemu in naredi vsak dan vsaj eno dobro delo«. Kaj boš pa ti jutri dobrega naredil?

»Poskušajte pustiti ta svet za spoznanje boljši, kot ste ga prejeli, in ko boste odšli, boste odšli srečni in z občutkom, da niste zapravljali časa.«  – zadnje sporočilo Baden Powella, ustanovitelja skavtov.

Tekst in foto: Tinkara Lečnik