Njeni pekovski izdelki mnogokrat nastajajo v »nočni izmeni«, ko je mirno, takrat se ji porodi tudi največ zanimivih idej. Je ena tistih gospodinj, ki si upajo po svoje prirediti znane recepte, ali jih naštudira sama in stvar ji »rata«. »Želja po ustvarjanju je v meni prisotna že od otroštva, vendar sem imela zaradi službenih, družinskih in kmečkih obveznosti vedno premalo časa. Zadnja leta pa se lahko bolj posvetim pekariji in izziv mi je narediti, kaj novega. Trenutno so najbolj 'in' sončnice v več izvedbah, domiselno oblikovane pletenice iz kvašenega testa, in pletene košare različnih oblik in velikosti. Najpomembnejša je ideja, seveda pa tudi sestavine, da je izdelek lep, hkrati pa dober in užiten.« V njen klasični program spadajo jabolčne in druge potice, buhteljni, zavitki, različna peciva, zlasti iz medenega testa. V decembru so na sporedu parkeljci, miklavži, božična peciva, kvašeni in medeni novoletni pujski idr. Slednji so bili leta 2004 na Novem tedniku in Radiu Celje izbrani kot najlepša novoletna voščilnica.« Vikici ni težko zamesiti npr. 3 kg moke in iz tega narediti zavitek. »Če me kdo prosi zanj, zakaj pa ne. Volje za peko imam dovolj, čas si pa tudi vzamem«. S pekovskimi izdelki iz svojega programa večkrat preseneti na kakšnih družinskih slavjih ali med sokrajani, temu doda šaljivo zgodbo ali uganko in z unikatnim darilom poskrbi še za dobro voljo. Najbolj pa ji je všeč potem, ko se košare in pladnji hitro praznijo. »Ko je akcija, mi po potrebi pomagata snahi Marjetka in Tanja. Z veseljem pa čas namenim vnukom, da kdaj skupaj ustvarjamo. Z izjemo najstarejše vnukinje, ki že resno poprime za delo, vsi štirje zavzeto delajo svoje 'mojstrovine', pečene sami okrasijo in jih ponosno odnesejo domov.«

Vikica se rada odzove vabilom društev in na prireditvah oz. sejmih postavi razstavno –prodajno stojnico. Tako lahko obiskovalci pri njej kaj malega kupijo in okušajo njene domače dobrote. K obvezni ponudbi spadajo tudi čajne mešanice in nasveti za njihovo uporabo. Zelišča zanje prideluje doma ali pa jih z možem Cirilom nabirata na neoporečnih lokacijah. Mimogrede doda, da jo nabiranje zelišč in gozdnih sadežev najbolj sprosti, pa še koristno je. Nemalokrat na stojnici razreže domačo salamo in kruh, to vsakomur tekne. Za tovrstno promocijo kraja in sodelovanje z društvi je v letu 2014 prejela priznanje župana Občine Vojnik. Sicer jo poznamo kot branjevko, ki že polnih 30 let na celjski mestni tržnici prodaja pridelke in izdelke iz domače ekološke kmetije. Količine blaga za prodajo so prej butične kot velike, je pa zato izbor artiklov bolj pester. Pri njej se dobi vse, od jajc, sadja in zelenjave, cvetličnih šopkov, skratka vse, kar ima v aktualnem letnem času na razpolago. Po naročilu lahko stranke pri njej dobijo tudi »natur« domačo kokoš za pravo kurjo »župco«. »Žal je tržnica med tednom bolj prazna, najbolj živahna je ob sobotah. Zaradi dolgoletne navade in stalnih strank tja še vedno zahajam 1-krat do 3-krat tedensko. Za redne stranke običajno pred prazniki pripravim drobna in uporabna darilca v obliki mini čajnih zavojčkov, šopkov cvetja, za novo leto jim podarim medene ali kvašene pujske. V nasprotju s kokošjo, ki vedno brca nazaj, naj bi prašički prinašali srečo s tem, ker rinejo naprej in so zato prikupno novoletno darilo. Večji so, več sreče prinašajo«, hudomušno doda Vikica in priporoča, da jih po njenem receptu spečete tudi vi.

 
Tekst in foto: Sonja Jakop

Kvašeni prašički za srečo

Testo:

2 kg bele gladke moke

4 čajne žličke soli

30 dag sladkorja

15 dag kvasa

približno 1 l mleka

8 rumenjakov

2 dl olja

1 dl ruma

limonina lupinica 1 biolimone

Nadev:

½ kg orehov

2–3 dl mleka

20 dag sladkorja

1 dl ruma

limonina lupinica

1 vanilin sladkor

sneg 3–5 beljakov

2 vanilji sladkorja

rozine ali brusnice za oči

Zamesiš bolj gosto testo in ga dobro pregneteš. Vzhajanega razvaljaš od ½ do 1 cm na debelo (za večje prašičke je lahko debelejše). Z obodcem za krofe izrežeš enako velike kroge. Testo, ki ostane od izrezanih krogov, porabiš za nos in ušesa. Nos izrežeš s tulcem premera 2–3 cm (uporabiš lahko prazno embalažo od vitaminskih bombonov). S še manjšim tulčkom premera 1 cm na nosu izrežeš dve nosnici (uporabiš lahko gladek nastavek za krasitev tort ali kaj podobnega). Prvi krog po površini namažeš s stepenim jajcem približno 2 cm naokoli, na nenamazano sredino daš za čajno žličko (več ali manj) nadeva, ki je lahko orehov, makov, skutin, rožičev, marmeladni, čokoladni ali iz čokolina. Pokriješ z drugim krogom enake velikosti. Robove dobro stisneš, lahko jih še enkrat z obodcem obrežeš, ni pa nujno. Vrhnjo plast v celoti premažeš s stepenim jajcem, nanjo položiš nos in ušesa. Ušesa so lahko poljubnih oblik; široka in kratka, ozka in podolgovata, ravna ali podvihnjena, kakor pač nanese. Z rozinami narediš oči in tako izdelane pujse položiš v pekač na peki papir, da vzhajajo. Tik preden daš v pečico, še z jajcem premažeš nos in ušesa in jih pečeš približno 10–15 min pri 200–220 stopinj, odvisno od pečice.

Najboljši so takoj, ko se ohladijo. Posebej pa teknejo ob novem letu, ker se jih drži mit, da prinašajo srečo.