Slavnostni govornik je bil domačin dr. Bogdan Kolar, ki je zanimivo osvetlil zgodovinski pogled odnosa dr. Franceta Prešerna do krščanstva in Cerkve. Ker je bilo o pesniku Prešernu že veliko zapisanega in povedanega, je v svojem govoru pozornost namenil mestu krščanskih vsebin v pesnikovem življenju, ravnanju in pesniških besedilih. Prešeren je izšel iz zelo vernega okolja. Dobro je poznal krščansko izročilo, liturgijo, izrazoslovje in navade, ki so bile ob različnih praznikih. Več njegovih sorodnikov je opravljalo duhovniške službe in ti so mu tudi pomagali na študijski poti. Njegov mlajši brat Jurij je postal župnik na Koroškem, na svojega brata pesnika in njegov način življenja pa je imel strog pogled. V nasprotju s tem, kar se je pogosto govorilo in pisalo, je imel pesnik dobre odnose s kranjskim župnikom Jožefom Dagarinom, ki je bil pesnikov učitelj na ljubljanskem liceju. Dagarin mu je podelil zakramente za bolne in še pred tem priskrbel molitvenik, ki ga je za bolnike pripravil škof Anton Martin Slomšek, Prešernov sošolec med šolanjem v Ljubljani. Dagarin je poskrbel za dostojen pogreb, na katerem je pesnika ob zvonjenju kranjskih zvonov spremljalo več duhovnikov. Ko pesnik zaradi bolezni ni mogel več v cerkev, mu je sestra Lenka, ki je skrbela zanj, morala povedati, o čem je bilo govora pri nedeljski pridigi. Pesnik je znal biti kritičen do duhovnikov, ki so bolj oznanjali moralne predpise in kritizirali slabe navade vernikov, kot pa oznanjevali krščanstvo. Govornik je spomnil tudi na besede, ki si jih je pesnik želel imeti na nagrobnem spomeniku: »Tukaj počiva Franc Prešeren, nejeveren in vendar veren.«

Obiskovalci, ki so napolnili dvorano Doma sv. Jerneja, so bili nad prireditvijo navdušeni.

Tekst in foto: Milena Jurgec