Družina šteje pet članov. Sprejeli so me v prijetno in domače okolje, kjer ne manjka medsebojnih "zbadanj" med mladimi. Že na prvi pogled se vidi, da se razumejo in medsebojno podpirajo. Oče Marjan je delovodja v Remontu, še tri leta ga ločijo do upokojitve. Zvest podjetju, kjer je začel kot vajenec, razpet med službo in družino. Zase pravi, da ni športnik, je pa otroke spremljal na veliko tekem v živo. Spominja se, da sta s Suzano  večkrat "skočila" na Gorenjsko kot do Celja, ko sta spremljala otroka na treninge ali tekme. Za družinski proračun je bilo v tistih časih veliko izdatkov na račun športa. Ni mu žal za čas in denar, danes ne bi ničesar naredil drugače.

Suzana je v družini vse tisto, kar razumemo pod "sodobna ženska". Žena, mati, zaposlena v službi in doma. Ko so bili otroci še v osnovni šoli, so bile vloge obeh staršev, zlasti v popoldanskem času usklajene. Treningi in tekme za fante in dekleta, ločeno. Dogovarjanje s starši sotekmovalcev otrok. Konci tedna so bili namenjeni prevažanju na skakalnice. Za njimi so dolga leta vlaganj v drese, prehrano, prevoze. Razmere so se izboljšale, ko sta Martin in Špela bivala v Kranju in tam obiskovala športna oddelka srednje šole. Tudi štipendije so olajšale izdatke. Suzana ima zelo rada šport – ukvarja se s tekom na smučeh, smuča, kolesari, teče, hodi v naravo. Njena skrb je tudi vrt, vsi pa pomagajo na kmetiji in v gozdu.

Katja je diplomirana ekotehnologinja in je zaposlena. Poleg Marjana je edina v družini, ki ni športni tip, rada pa je v naravi, kolesari, smuča in v "koronskih" časih je postala dobra kuharica in slaščičarka. Čeprav je bolj zapečkarski tip, gre rada ob koncu tedna na izlet.

Martin je zgodba zase. Vesel, navihan, vedno v akciji. Po končani Srednji elekto šoli v Kranju nadaljuje študij na Višji gradbeni šoli v Celju. Treniral je nogomet, košarko, deset let smučarske skoke in kombinacijo. Po končani srednji šoli je smučanje opustil, ker ni dosegal vrhunskih rezultatov. Se pa z veseljem spominja športnega obdobja, ko je dosegel kar nekaj lepih uvrstitev. Tudi njega je čas omejitve navdušil za računalniške igrice. V prostem času rad pomaga v gospodinjstvu, kuha in dela na zemlji.

Špela je aktivna športnica, dijakinja 3. letnika Športne gimnazije v Kranju. Tudi pri njej je otroška igra s sorojenci prerastla v pravi šport. Naključje je hotelo, da sta z Martinom pristala v SD Vizore, zasluge ima trener Slavko Grm. Špela je začela 2009 in bila v klubu prva deklica, ki je trenirala. Treninge in tekme usklajuje s šolo. Dosegla je kar nekaj dobrih uvrstitev pri članicah v nordijski kombinaciji (3. mesto na državnem prvenstvu, petkrat je bila državna prvakinja v smučarskih skokih). V teh čudnih časih zelo pogreša šolo in staro rutino priprav, pogreša družbo vrstnikov in Kranj.

Oba starša sta prepričana zagovornika zdravega načina življenja, vedno sta pripravljena podpreti želje otrok, ki se počasi osamosvajajo. Oba starša ter Martin in Špela se za dolgoletno sodelovanje zahvaljujejo Slavku Grmu in Felixu Skutniku. S kar nekaj nostalgije smo skupaj obujali spomine na čase, ko so se starši mladih skakalcev udeleževali delovnih akcij SD Vizore, skrbeli za opremo in mazali smuči. Zdaj, ko trenira samo Špela, je laže. Časi so se spremenili, tekmovalci imajo drugačno podporo. Tudi družini Mastnak je laže, Špela ima državno in klubsko štipendijo. Suzana kar z malo nostalgije pove, da z novimi časi in odraščanjem otrok izgubljajo stare prijatelje in v novih razmerah najdejo nove.

Besedilo in foto: Lea Sreš