Prvi daljši postanek smo si privoščili pri Franciju in Danici. Malica je teknila kot, da bi prišli z napornega dela iz vinograda. A kmalu smo čutili pot, ki se je vzpenjala navkreber mimo vinogradov, skozi travnik in gozd … do Bojanovičeve kapele. Tako »po domače« pravimo temu postanku, ki pohodnikom ob pogledu na to lepo stvaritev zvabi na usta besede hvaležnosti. Danilo in Aleš sta nas pogostila s kapljico rujnega in prelep razgled na sosednje hribčke je dnevu dodal čarobnost.

V Kladnartu je že navada, da nas pričaka gospodar Preložnikove domačije. Letos sta mu pomagala še Mihela in Tine. Na kavo smo »smuknili« k Sonji in Franciju. Ob pogovoru o najmanjši vasi v Sloveniji je čas prehitro mineval in pot nas je vabila naprej do Tomaža, kjer smo bili deležni tolikih dobrot, da si tega nismo mogli niti predstavljati! Najprej je Zdenko iz svojega kotla presenetil z malico »na žlico«. Olga, Vili in Cvetka so bili pripravljeni za palačinke, Peter in Franc pa s pečenim kostanjem. S terase se je razlegala pesem, Francija sta poskrbela za ples. Kljub mraku, ki se je nežno spuščal na zemljo in s seboj zvabljal hlad, smo še vztrajali in strnili misli tradicionalnega pohoda, ki je v sklopu prireditev praznovanj občine Vojnik.

Tekst in foto: Zvonka Grum