V torek, 10. aprila 2018, smo se zbrali v Vojniku. Vreme nas je malce preizkušalo, vendar se nismo dali. Pogled proti Celju je nakazoval, da se oblaki dvigajo in postajalo je svetleje. Navkljub maloštevilnim dežnim kapljam smo se z osebnimi avtomobili odpeljali do Pečovnika, kjer je bilo naše izhodišče.
Pot nas je nekaj časa vodila po asfaltni cesti do stopnic, kjer je bil naš prvi večji vzpon. Na vrhu stopnic se pot malo zravna in naši pogledi so se ustavili na čudovitem Celjskem gradu in celotni Celjski kotlini vse do Žalca. Tudi do Vojnika smo videli. V daljavi so se bohotile bele Kamniško-Savinjske Alpe. Tudi Šoštanja ne moreš zgrešiti, saj z dimom iz termoelektrarne, ki se vije visoko v nebo, nakazuje svojo lokacijo.
Letos tudi cvetlice v hribih malo zaostajajo, a vendar se trudijo, da polepšajo spomladanski izgled travnikov. Ko smo prispeli do bukve, iz katere teče živa voda, smo naredili zamenjavo vode v steklenicah. Pot nas je vodila čez Plate do zvona želja, kjer smo seveda pozvonili in si kaj zaželeli. Naprej je bil naš naslednji vzpon, prišli smo pod Grmado in pot nadaljevali do Celjske koče. Po uri in 40 minut zmerne hoje smo prispeli v hotel na Celjski koči.
V koči smo se okrepčali in poklepetali. Zunaj smo naredili fotografijo za spomin in že je bil čas za odhod. Zadovoljni, da smo polovico poti že prehodili, smo se vrnili v dolino z obljubo, da se spet vidimo na naslednjem pohod.
Tekst in foto: Štefka Naglič




