Letošnje poletje nam je pokazalo izredne izzive. Naša pripravljenost za pohode ali ture je dobila potrditev, ko se je vreme muhasto spremenilo. Narava nam je nastavila ogledalo! Če strnemo izkušnje minulega časa pohodništva, bomo dobili različna mnenja, doživetja in spoznanja. Sicer pa: vemo, da za lažje izlete v gore zadostuje običajna športna čepica. Če pa se podajamo v visokogorje, je obvezna čelada. Naj je pot videti še tako nedolžna, lahko v steni mimogrede prileti kamen, ki ga sproži planinec nad nami ali kakšna žival. Kar nekaj smrti v slovenskih gorah bi lahko bilo prihranjenih, če bi ljudje nosili čelade.

Še pomembnejša kot čelada je primerna obutev. Navadni športni copati nimajo česa iskati v gorah. Pika. Tudi brez primernega nahrbtnika, pohodnih palic, oblačil, hrane in zadostne količine pijače se ne odpravljamo nad gozdno mejo. Prav tako se vremenske razmere v visokogorju v trenutku spremenijo. Nad 2000 metri nas lahko tudi poleti preseneti sneg. Nepremočljiva vetrovka in rezervna oblačila so obvezna, če se podamo na dvatisočake. Težki, mastni hrani se je treba med hojo izogibati. Ker je težka za prebavo, nam nekaj energije, ki bi še kako bila potrebna v nogah in rokah, odvzame prebavni trakt. V nahrbtniku naj nikoli ne manjkajo komplet prve pomoči z astrofolijo, nož, žepna ali naglavna svetilka, kompas in mobilni telefon. Morda vse našteto za koga zveni kot pretiravanje. Toda ko se odpravimo v gore, moramo vedno računati, da se lahko zgodi najslabši scenarij. Lahko nas preseneti gosta megla, nevihta, dež, sneg ... ali pa se nam pripeti zdrs ali padec. Vedeti moramo, da je preživetje v primeru težav odvisno skoraj povsem od nas samih. Od našega znanja, izkušenj in opreme.
Zato se v gore nikdar ne podajte s pomanjkljivo opremo. Prav tako se ne odpravite na pot z minimalno količino hrane in tekočine. Predvsem slednja je zelo pomembna; na dan računajte na najmanj 2 litra tekočine na osebo, raje še več. Tudi najboljša oprema pa je bore malo vredna, če se v visokogorje odpravi neizkušena in slabo telesno pripravljena oseba. Mnoge nesreče se zgodijo zaradi precenjevanja lastnih sposobnosti oziroma pomanjkanja izkušenj. Zato se ne podajajte sami v visokogorje, če še nikoli v življenju niste osvojili vrha nad 2000 metrov. Za začetek se raje odpravite z izkušenim gornikom, ki vam bo pomagal z nasveti in vas varoval. Gore same po sebi niso nevarne. Nevaren je človek, ki napačno oceni razmere, svoje sposobnosti in se med vršace odpravi s pomanjkljivo opremo.

Prav gotovo bo kdo pomislil, zakaj vse našteto prav sedaj, ko prihaja zimski čas in se ne bomo podali v visokogorje. A pred časom sem že zapisala, da se tura ne začne ob vznožju strmine, ampak mnogo prej. Zdaj je čas, da ohranimo kondicijo ali si jo pridobimo, pripravimo opremo, pregledamo poti, gore, ki nas vabijo ... In ko bo čas, vam želim, da bo pot lepa in polna doživetij.

Naj dodam nekaj utrinkov:

• Za nami so uspešen kostanjev pohod in piknik ter izlet v neznano.

• V koči gostimo razne goste, ki jih pot pripelje v Vojnik, tudi romarje Jakobove poti in redne obiskovalce Tomaža ter skupine, ki na spletni strani zasledijo naš dom in si ga želijo ogledati.

• Kaj načrtujemo? Pohod na Stolpnik, kjer se bomo srečali s planinci iz Slovenskih Konjic. To srečanje je že tradicionalno in ne glede na vreme se dobimo tam gori.

• V mislih imamo tudi nočni pohod k Tomažu. Prvi pohod pa nas čaka že 2. januarja 2015 na Šentjungert. Pridružite se nam!

Ob zaključku pa še želja: ponovno si bomo segli v roke in si zaželeli vse lepo v novem letu. Naj bo mnogo dobrega, prijaznega in iskrenega. Posutega z zdravjem! In kot mi je babica nekoč dejala: »Vse, kar je minilo, se enkrat je rodilo, tako se staro novemu je umaknilo. Da bi z radostjo, srečo in ljubeznijo te obdarilo.« Naj diši v tem krhkem svetu po ljubezni, miru, zdravju in sreči.

Srečno 2015!

Zvonka Grum

Foto: Rajko Sentočnik