Od imunskega sistema je torej odvisno, ali bomo ob določeni okužbi zboleli in tudi na kakšen način bo naše telo nanjo reagiralo. Še posebej v času, ko postaja hladneje, je naš imunski sistem bolj obremenjen. V tem času se telo na spremenjene klimatske razmere odzove tako, da začne izločati stresne hormone, ki nas po eni strani pripravijo na spremenjene razmere, po drugi strani pa lahko oslabijo naš imunski sistem in s tem našo odpornost. Zaradi mraza se tudi več časa zadržujemo v zaprtih prostorih, kjer se med ljudmi lažje širijo bakterije in virusi, kar ima za posledico pogostejši pojav bolezni, predvsem bolezni dihal.

Zavedati se je potrebno, da imunski sistem človeka ni univerzalen, temveč se od posameznika do posameznika razlikuje, kar se odraža v različni občutljivosti ljudi za okužbe in različnem prebolevanju bolezni. Čeprav je imunski sistem v osnovi podedovan, pa to ne pomeni, da je stanje našega imunskega sistema zapečateno že ob rojstvu, saj lahko nanj vplivajo tudi različni dejavniki. Tako negativno na naš imunski sistem vplivajo alkohol, debelost, depresije, razne diete, jemanje določenih zdravil, kajenje, kronične okužbe, neustrezna prehrana, stres, telesna neaktivnost in pretirana aktivnost itd. Okvare imunskega sistema, ki sicer deluje povsem brez naše zavesti, spoznamo po tem, da sistem ne opravlja več optimalno svoje osnovne naloge boja proti bolezenskim mikrobom, zaradi česar je človek z okvarjenim imunskim sistemom manj odporen proti nalezljivim boleznim, zboli pa lahko tudi človek z normalno imunostjo, vendar mnogo redkeje in s hitrejšim okrevanjem. Znaki oslabljenega imunskega sistema so poleg pogostejših obolevanj tudi mastni ali suhi lasje, izpadanje las, bolečine, utrujenost, zamašen nos, izcedek iz nosu,  krhki in lomljivi nohti, obdobja moči in nemoči, depresija, občutljivost itd.   

Le zdrav imunski sistem nas torej lahko dolgoročno varuje pred nalezljivimi in rakavimi obolenji, zato je včasih smiselno seči tudi po določenih pripravkih, ki ga izboljšajo. Snovi, ki krepijo imunski sistem in posledično odpornost organizma, so na primer:

• ameriški slamnik kot alkoholni izvleček iz zeli in/ali koreninic v obliki kapljic ali tablet;
• betaglukan, naravni polisaharid, ki aktivira recetorje imunskega sistema in tako poveča naravno odpornost organizma in pomaga imunskemu sistemu lažje prepoznati in uničiti tujke kot so bakterije, virusi, glive in paraziti;
• kolostrum ali mlezivo, ki je prva hrana novorojenega sesalalca. Je vir hranilnih snovi, imunskih faktorjev in rastnih dejavnikov, ki novorojencu in tistim, ki ga uživajo, pomagajo pri razvoju imunske odpornosti in hitrejši obnovi celic;
• medicinska goba Ganoderma lucidum, ki vsebuje različne biološko aktivne učinkovine, najpomembnejši in tudi količinsko največji skupini sta polisaharidi in triterpeni;
• pycnogenol, ki je eden najučinkovitejših naravnih antioksidantov, ekstrahiran iz skorje bora vrst Pinus maritima, itd.

Tudi nekatere zdravilne rastline, ki jih zaužijemo v obliki čajev, delujejo kot spodbujevalci imunskega sistema. Cvetovi črnega bezga, cvetovi lipe, plodovi šipka so tako na primer lahko dobro preventivno sredstvo proti prehladnim boleznim in gripi. Kadar mora imunski sistem delovati bolj intenzivno, pa je zelo pomembna tudi zadostna oziroma povečana zaužita količina vitaminov in mineralov, predvsem vitamina C in E ter minerala selena, ki jih najdemo v različnih pripravkih, posamezno ali v kombinacijah.

Avtor: Mateja Kadilnik, mag.farm., Lekarna Vojnik

Informativni kotiček

Sporočamo vam, da je Lekarna Vojnik odprta od ponedeljka do petka od 8.00 do 18.00 ter ob sobotah od 8.00 do 12.00.

V skrbi za vaše zdravje Vas lepo pozdravlja kolektiv Lekarne Vojnik.