Naselbina na območju zdajšnjega Vojnika je verjetno obstajala že v času neolitika, to je okoli 4000–2000 let pred našim štetjem, zagotovo pa je naselbina obstajala že v času mlajše železne dobe, to je v času keltskih plemen in v času, ko so bile vzhodnoalpske pokrajine združene v noriškem kraljestvu (Regnum Noricum). Pod vladavino cesarja Klavdija I. (vladal 41-54) pa so Rimljani noriško kraljestvo brez večjih bojev s Kelti in drugimi plemeni priključili k svojemu cesarstvu. Ugodna prometna lega naših krajev je botrovala temu, da je v času Rimljanov tod potekala pomembna pot iz Celja skozi Škofjo vas, Vojnik, Ivenco, Frankolovo skozi sotesko Tesno do Stranic in nadaljevala proti Ptuju. Na Stranicah se je odcepila prav tako pomembna cesta mimo Vitanja (Upellae) proti Staremu trgu pri Slovenj Gradcu (Colatiu) in Globasnici na Koroškem (Juenna). O pomembnosti rimske ceste skozi naše kraje pričajo mnoge arheološke najdbe, od reliefnih podob v obliki nagrobnikov in vse do miljnikov, najdenih v Škofji vasi, Ivenci, na Frankolovem in Stranicah. In kaj je miljnik? Miljnik je masiven okrogel obcestni kamen, postavljen na vsakega 1478,5 metra, in pomeni miljo ali 1000 rimskih dvojnih korakov (beseda milja prihaja iz latinske besede »mille«, kar pomeni  1000). Na miljnikih so bili vklesani podatki o cestah in oddaljenost v miljah od mesta, ki je upravljalo določeno območje (ager). Verjetno so zato Rimljani imenovali dolino pri Frankolovem »Ad nonum lapidem«, kar pomeni »pri devetem kamnu – miljniku«, merjeno iz Celja proti Ptuju. Celje je že v času cesarja Klavdija dobilo mestne pravice ter postalo pomembno upravno in politično središče južnega dela Norika, katerega meje so na severu tekle po Dravi, na zahodu preko Karavank, Savinjskih Alp čez Trojane do Save, na jugu po Savi do Brestanice, na vzhodu pa mimo Slovenske Bistrice proti severu.                                                                                                                              Vse zgoraj navedeno nam potrjuje, da je bila rimska cesta Celeia-Poetovijo pomembna vojaška, transportna in peš pot, po kateri so potovali vojaki, trgovci, romarji, klateži … Z veliko verjetnostjo lahko trdimo, da je sredi 4. stoletja po tej rimski cesti na konju potoval sv. Martin, doma iz Savarije (zdaj Sombatel) v Panoniji, rimski častnik in poznejši škof v Toursu, ki je živel med leti 316-397.  Domneva se tudi, da sta proti koncu 9. stoletja tod potovala tudi sveta brata Ciril in Metod, ki sta papežu Hadrijanu II. v Rimu ponesla relikvije sv. Klemena.  V 15. in 16. stoletju so po cesti lomastile turške horde, v začetku 19. stoletja Napoleonovi vojaki …, če pa se ozremo nazaj v zgodovino, se je ob tej rimski cesti dogajalo marsikaj, kar je vplivalo na razvoj krajev tako in drugače. Ostali so le redki pričevalci teh časov v muzejskih zbirkah (miljniki, nagrobniki, orožje, orodje, kovanci …) in verjetno tudi rimski most v Belem potoku na poti proti Lindeku, kar nam potrjuje profesor Franc Ferk (1844-1925), raziskovalec rimskih cest in ustanovitelj Pokrajinskega muzeja na Ptuju.

Tekst: Jože Žlaus, foto: Miljnik, najden v Škofji vasi (arhiv Jože Žlaus)