Rodil se je 1. marca 1950 kot prvi otrok v družini Kramerškovih v Bezovici. Vera v troedinega Boga mu je bila položena v zibel, prav tako delavnost, poštenje, ljubezen do domače zemlje, do soljudi. Mlada leta je preživljal na veliki kmetiji z dvema bratoma in dvema sestrama. Izbral si je poklic šoferja. Kmalu je postal samostojni podjetnik in s svojim tovornjakom prevozil nešteto kilometrov. Ljudem blizu in daleč je vozil pesek ali kar je bilo potrebno za gradnjo domov, za ceste, dvorišča. Verjetno ni domačije v bližnji okolici, da ne bil kdaj česa pripeljal. Kot šofer in kot človek je bil priljubljen in spoštovan. Ustvaril si je družino in nedaleč od cerkve sv. Tomaža si je postavil svoj dom.
Skrb za to cerkev grajskega izvora prehaja iz roda v rod, saj so za njo skrbeli že Jožetovi predniki. Do cerkve je vodila samo pot, leta 1990, ko sta z bratom Janezom postala skrbnika oz. ključarja, sta uredila cesto, ki sta jo vseskozi oskrbovala. Ker je bila stavba cerkve izpostavljena močni vlagi, ki je uničevala stene, oltar in drugo opremo, sta poskrbela za izvedbo temeljite izolacije in drenažo okoli cerkve. V cerkev sta napeljala elektriko. Bila sta pobudnika in glavna organizatorja za nabavo zvonov, ki sta leta 2013 v zvoniku slovesno zapela in z avtomatskim upravljanjem zvonita zjutraj, opoldne in zvečer. Posvečena sta sv. Tomažu in Antonu Martinu Slomšku. Potrebno je bilo obnoviti zvonik, pri tem sta oba pomagala pri oblikovanju bakra. Kupila sta klopi. Po štirih rednih letnih mašah sta z družinama poskrbela vsakokrat za pogostitev. Leta 2015 je brat Janez nenadoma umrl, zato mu je pričel pomagati brat Franci. Jože je poskrbel za obnovo oltarja in svetnikov ter za kovinska vrata ter kovinsko zaščito na oknih.
Bil je vinogradnik in član vinogradniško-vinarskega društva Vojnik, zato je z vinogradniki z veseljem pripravil vse za sveto mašo ob prazniku sv. Janeza Evangelista, ko duhovnik blagoslovi vino. Jože je več kot trideset let skrbel za okolico cerkve, redno obiskoval cerkev in postoril vse, da je bila urejena. Do letošnje pomladi, ko je zaradi bolezni ključe in delo predal mlajšim sorodnikom.
Jože je bil vesten sodelavec ŽPS. Župnijsko občestvo mu je zelo veliko pomenilo. Redno je prihajal k sveti maši, po njej pa se podružil s prijatelji vinogradniki.
V petek, 27. 9. so zvonovi v župnijski cerkvi, še posebej pa pri sv. Tomažu zvonili Jožetu v slovo, ko smo se najprej zbrali v župnijski cerkvi pri sveti maši, ki jo je vodil celjski upokojeni škof. msgr. Stanislav Lipovšek ob somaševanju Anton Pergerja in Ivana Šeliha, nato pa se od njega poslovili na pokopališču v Vojniku. V cerkvi je pel domači cerkveni pevski zbor, na pokopališču pa Arclinski fantje.
Tekst: Milena Jurgec
Foto: osebni arhiv





